FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Ika: nedelja, 17. oktober 2004, ob 11.03 uri; ogledov: 0

Pozdravljeni! Rada bi odprla še eno temo, ki me vznemirja in preseneča: spominske plošče na vrhu Triglava (po dolgih letih sem se podala na vrh). Triglav je zaščiten, tako kot ves TNP in malo nenavadno je, da so se na skali pojavile spominske plošče različnih barv in napisov. Glede na množice, ki se valijo tja gor, je verjetno, da bo pogostnost nesreč še vedno velika in če si bo vsak, kdor si bo to zaželel, postavil tam svojo nagrobno ploščo ali le opomnik, da je bil nekoč na gori, bo Triglav čez sto let bolj podoben kakšnemu nagrobniku na Žalah kot pa našemu ponosnemu in oboževanemu simbolu gora. Sočustvujem z žalujočimi, vendar mislim, da si nihče ne bi smel prisvajati tega, kar je skupno dobro, in ga spreminjati po svojih željah in interesih. Kakšno je vaše mnenje o tem? Slišala sem, da je v pripravi poseben zakon o varstvu alpskega (gorskega) sveta, ki bo omejil množične in komercialne pohode v zavarovana področja pa tudi vse večje in manjše posege v njem. Ali kdo kaj ve o tem? Kam se obrniti s predlogi? Želim vam prijetne urice kljub dežju

Ika: nedelja, 17. oktober 2004, ob 11.03 uri

Pozdravljeni! Rada bi odprla še eno temo, ki me vznemirja in preseneča: spominske plošče na vrhu Triglava (po dolgih letih sem se podala na vrh). Triglav je zaščiten, tako kot ves TNP in malo nenavadno je, da so se na skali pojavile spominske plošče različnih barv in napisov. Glede na množice, ki se valijo tja gor, je verjetno, da bo pogostnost nesreč še vedno velika in če si bo vsak, kdor si bo to zaželel, postavil tam svojo nagrobno ploščo ali le opomnik, da je bil nekoč na gori, bo Triglav čez sto let bolj podoben kakšnemu nagrobniku na Žalah kot pa našemu ponosnemu in oboževanemu simbolu gora. Sočustvujem z žalujočimi, vendar mislim, da si nihče ne bi smel prisvajati tega, kar je skupno dobro, in ga spreminjati po svojih željah in interesih. Kakšno je vaše mnenje o tem? Slišala sem, da je v pripravi poseben zakon o varstvu alpskega (gorskega) sveta, ki bo omejil množične in komercialne pohode v zavarovana področja pa tudi vse večje in manjše posege v njem. Ali kdo kaj ve o tem? Kam se obrniti s predlogi? Želim vam prijetne urice kljub dežju

mihajlovich: nedelja, 17. oktober 2004, ob 11.53 uri

Mislim, da spominske polsce ne sodijo v hribe. Ce bi spominske polosce postravljali povsod, potem bi jih bil poln tudi klinicni center. Vsec mi je ideja spominskih parkov, kot npr v K. bistrici.

Zoran: nedelja, 17. oktober 2004, ob 16.28 uri

I agree with mihajlovich, I had the privilege to put some flowers on some wooden crosses at Symbolic Cemetary (Simbolicki Cintorin, Strbske Pleso, Slovakia). They even have crosses for mountaineers lost in Himalayas. I think similar idea could be implemented in Slovenskih gorah (bellow Triglav, for example). Read more at the middle of this page: http://www.spectacularslovakia.sk/ss2001/afoot_tatras_ascii.html Kind regards, Zoran

pismo1: nedelja, 17. oktober 2004, ob 18.59 uri

Se strinjam z predhodniki. Gore oz. stene gora naj bodo obrabljene-zglajene zaradi oprijemov rok tistih, ki se vzpenjajo oz. spuščajo. Verjamem, da je sorodnikom težko, vendar bi se z nekim skupnim spominskim mestom lahko enakovredno spominjali vseh (vseh!!) v gorah žal preminulih. Mesta naj se pametno izberejo, nekičasto opremijo in določjijo ostale podrobnosti. Da vse skupaj ne postane eno veliko dokazovanje.Toerj: sem za spominske parke-skupne spominske plošče in ne plošče za posameznike na gori.

AndrejG: ponedeljek, 27. december 2004, ob 20.42 uri

Vsekakor nisem za to, da so gore podobne Žalam, ampak ko prebereš prvo ploščo pod Plemenicami, da je Erženova Pavla umrla, ker ji je kamen padel na glavo, avtomatsko poiščeš in natakneš čelado na glavo. Smatram jih kot opozorilo neprevidnim in hitečim v gorah. Srečno.

Mitja: ponedeljek, 27. december 2004, ob 21.05 uri

Napak razmišljaš, Andrej. Table nikakor niso namenjene opozorilu ostalim planincem, temveč spominu na ponesrečene. Obiskovalce gora se na morebitne nevarnosti opozarja na drugačne načine. Kdor ima vsaj malo odgovornosti do sebe, ne bo okleval z nadevanjem čelade vse dokler ne pride do spominske plošče.

pismo1: ponedeljek, 27. december 2004, ob 21.55 uri

Èe me spomin ne vara (ne trdim, da je tako), je večina umrla na poti na Triglav ali z njega (govorim o poti z Kredarice) zaradi vremena oz. strele. Ali morda kdo ve o tem kaj bolj natančnega? Morda, koliko umrlih zaradi padca, kamna ali vremena. Morda bo potem lažje razvijati pogovor naprej.

Anonymous: torek, 28. december 2004, ob 7.46 uri

Podatke o vseh smrtnih nesrečah v naših gorah in ponesrečenih Slovencih v tujih gorah bo objavil France Malešič v svoji knjigi, ki bo kmalu izšla pri založbi Didakta. Za Triglav verjetno ne bo naredil posebne statistike. Ko mi je dal tekst v pregled, Triglav kar izstopa. Strela, zdrs, padajoče kamenje, kap ... ampak ko gledaš ljudi, kako lezejo gor, se ti zdi, da je nesreč še razmeroma malo. Tudi sam sem proti postavljanju posameznih spominskih obeležij v gorah. Pod Severno triglavsko steno je bila včasih kovinska knjiga z imeni ponesrečenih, danes je ni več. Lepo je urejen spominski park v Krnici pod Kriško steno in v Kamniški bistrici. Ne moti me prižiganje svečk ob obletnici na mestu nesreče - je intimno dejanje svojcev, znancev, prijateljev. Moti me pa, da redko kdo od njih pride čez dva dni in pospravi napol zgorelo plastiko. In čeprav tema ni najbolj primerna - če sem že na vezi : vsem želim v novem letu čim varnejši korak v gorah, mnogo lepih dni ( pa ni nujno, da so ravno sončni) in prijazen pozdrav, ko se srečamo. Jani Bele

spleza: torek, 8. februar 2005, ob 20.38 uri

Ja,žalostna tema.Vsekakor bi se kakršnih koli obeležij svojcev po gorah sčasoma(in se jih bo...),nabralo pač preveč in kaj bo potem? V Kamniški Bistrici je res lično in zelo domiselno(vsa pohvala)urejen spominski park za ponesrečene,pa še vedno srečaš kakšno novo "tablico" ob poti.Èe se prepustim malce črnemu humorju,samega sebe bi raje videl pod tablico v družbi sočutečih,somislečih ponesrečenih duš na enem kraju,kot da bi bil nekje čisto sam-saj bi me še strah ratalo...pa čeprav vandram gor in dol ter počez največkrat sam. L.P.

fmales: torek, 26. april 2005, ob 10.22 uri

Lani oktobra je Ika začela zelo zanimivo temo o spominskih ploščah na Triglavu. Za njo so se tudi drugi spomnili spominskih parkov. Sledilo je vprašanje, koliko je bilo nesreč na Triglavu. Naj dodam, kako je s tem. Znane žrtve na slovenskih gorah: prvi je Triglav – 114, druga je Velika planina - 66, tretji je Storžič – 65, nato pa nenadoma sledi Donáčka gora s kar 59 smrtnimi žrtvami strele leta 1741 (!). Peti je Grintovec s 40 žrtvami, za njim Krn s 34 in še vrsta vrhov z 32 – 28 žrtvami. Več o tem bo mogoče prebrati v knjigi Spomin in opomin gora, Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah, ki bo kmalu izšla pri založbi Didakta. Vsebuje opise 1965 smrtnih nesreč in 111 drugih nesreč, ki so se končale brez žrtev. O spominskih ploščah: Zagotovo so bile vse postavljene z najboljšimi nameni, žal pa jih je vedno več. Nekatere so tudi nekoliko nenavadne, npr. v Ratitovcu, kjer je namesto datuma nesreče naveden datum postavitve, pod Ojstrico, kjer je tik ob poti omenjen le ponesrečeni Janko in nič drugega, za Velikim Zvohom, kjer ni ne imena ne priimka pokojnega, so pa omenjeni učenci in šola, ki je to postavila, in tako naprej. In še o spominskih parkih: Dolga desetletja se je starejših žrtev Triglava mogoče spomniti na pokopališču na Dovjem. Leta 1966 so na pobudo Janeza Krušica v Kropi naredili kovinsko spominsko knjigo, v kateri so bili podatki ponesrečenih v Triglavu in drugih gorah nad dolino Vrat. Dolga leta je bila zraven spominskega reliefa Marjana Keršiča - Belača, potem pa so iz knjige začeli izginjati listi in jo je PD Dovje-Mojstrana moralo začasno umakniti. Leta 1981 je bil v Kamniški Bistrici odkrit spominski park, v katerem so spominske plošče ponesrečenih na južni strani Grintovcev. Pod Storžičem je bilo leta 1987 odkrito tridelno spominsko obeležje vsem, ki so se ponesrečili v Storžiču, in Tržičanom, ponesrečenim drugod. Leta 1998 je nastal spominski park Mali Tamar v Krnici s podatki vseh, ki so se ponesrečili v gorah nad Kranjsko Goro, leta 2002 pa so bile v kapelici v Tamarju nameščene spominske tablice vseh ponesrečenih v gorah nad Ratečami. Prav bo, če bodo tem spominskim parkom v takšni ali drugačni obliki sledile tudi druge naše gorske doline. Tako bo mogoče vsakemu svojcu ali prijatelju pokojnih priti na kraj, kjer se bo lahko v tišini in zbranosti spomnil vseh, ki jih ni več. Lep pozdrav in srečno vsem France Malešič

Mitja: sreda, 27. april 2005, ob 1.32 uri

Zanimivi podatki. Me pa na tem mestu zanima, kako se sploh določi žrtev določenega vrha, če se iz kraja nesreče ne da razbrati, kam je bil (smrtno) ponesrečeni namenjen. Recimo, da se nesreča s tragičnim koncem pripeti na poti med Jezerskim in Èeško kočo. V tem primeru je kar nekaj vrhov "v igri", h katerim bi lahko prišteli žrtev.

dajen: sobota, 30. april 2005, ob 18.33 uri

Se strinjam, da spominske plošče ne sodijo v gore. Verjamem, da so tudi tisti, ki so se na žalost tam smrtno ponesrečili, hodili v gore predvsem, ker je v njih prvinska narava in zelo malo civilizacije. Èe pa je že nujno, da morajo biti v narodnem parku, naj se postavijo na izhodišča torej nižine. Končno tudi vsi svojci, ki bi mogoče radi prižgali svečo, niso planinci.