FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

tadej: ponedeljek, 28. junij 2004, ob 9.24 uri; ogledov: 0

Lep pozdrav! Ta vikend sem imel eno neprijetno izkušnjo, ko sem se želel kjerkoli v planinski koči prehranjevati. Ja, prav ste prebrali- prehranjevati. Na svojo sramoto moram priznati, da sodim med tist manj vredne ljudi, ki sami sebi pravijo vegetarjanci. Drugače se nas da še opisati z travojedci, zeliščarji, komplikatorji. Iz sebi znanih razlogov pač ne jem mesa in žalostno je, da na treh planinskih kočah, kjer sem poskušal kaj pojesti tega nisem mogel storiti. Vredu! Nič nimajo brez mesa ampak zakaj se je potrebno delati norca iz drugače mislečih. Vedno pridem sit iz planinske postojanke, ampak ne hrane, pač pa odgovorov v stilu- saj vam bomo meso ven vzeli, saj malo mesa pa ne bo škodilo, ja imamo fino svinjsko obaro,... Mislim da je že čas, da se oskrbniki začno vsaj malo lepše obnašati do drugače mislečih, da ne bom naiven in upal, da bodo imeli kaj brez mesa za pojest. Tadej

tadej: ponedeljek, 28. junij 2004, ob 9.24 uri

Lep pozdrav! Ta vikend sem imel eno neprijetno izkušnjo, ko sem se želel kjerkoli v planinski koči prehranjevati. Ja, prav ste prebrali- prehranjevati. Na svojo sramoto moram priznati, da sodim med tist manj vredne ljudi, ki sami sebi pravijo vegetarjanci. Drugače se nas da še opisati z travojedci, zeliščarji, komplikatorji. Iz sebi znanih razlogov pač ne jem mesa in žalostno je, da na treh planinskih kočah, kjer sem poskušal kaj pojesti tega nisem mogel storiti. Vredu! Nič nimajo brez mesa ampak zakaj se je potrebno delati norca iz drugače mislečih. Vedno pridem sit iz planinske postojanke, ampak ne hrane, pač pa odgovorov v stilu- saj vam bomo meso ven vzeli, saj malo mesa pa ne bo škodilo, ja imamo fino svinjsko obaro,... Mislim da je že čas, da se oskrbniki začno vsaj malo lepše obnašati do drugače mislečih, da ne bom naiven in upal, da bodo imeli kaj brez mesa za pojest. Tadej

AndrejR: torek, 29. junij 2004, ob 9.23 uri

Mislim predvsem, da ni dobro spreminjati prehranjevalnih navad... Tudi v hribih jejmo čimvečkrat ter čimbolj pestro hrano. Sam nisem vegi :lol: in še nekaj časa ne mislim menjati svojih prehranjevalnih navad. Drugač pa spoštujem tud tiste ki mesa ne jejo... No ne grejo mi pa v glavo tisti ki ne jejo tudi mleka, jajc :? oz. vse hrane ki je živalskega izvora. No po mojih opažanjih so ti ljudje vsi bolj kot ne podhranjeni(mogoče se motim) - če so tako kaj bolj zdravi močno dvomim - če pa se bolje počutijo in so ob taki prehrani srečni potem naj jim bog požegna vso travo in orehe. Meni med daljšo turo - ko se hodi kakih 10ur najbolj pašejo kake tune, al pa suho meso no tud domačih klobas se ne branim.... pomembno pa je da se ne prenajemo(torej raje večkrat kot enkrat tulk da nas pretrga :D ). Pa kako jabolko al pa banana ne sme manjkat v nahrbtniku. Pa dobr tek!... v breg

drejc: torek, 29. junij 2004, ob 10.46 uri

Tudi jaz razmišljam podobno kot AndrejR, v gorah je pametno jesti tisto kar poznaš in kar ješ tudi v vsakdanjem življenju. Res da je dobro na daljše in napornejše izlete (kjer ne pričakujemo koč) pametno v nahrbtnik vreči kako rezervno konzervo ali kakšno dodatno žemljo :) . Veliko pomomebnost je treba posvetiti pijači ker je dehidracija v hribih kar pogosta in zelo nevarna.Dobro se spomnim opisa iz ene knjige in tudi sam doživel podobno, ko imaš še cel kup hrane pa je niti grižljaja ne spraviš vase ker se ti jezik "lima" na nebo. :lol: Je pa res Tadej, če si vegeterjanec te nebi noben smel posiljevati z raznim mesom in podobno. Včasih je to zajedanje osrbnikov spet drugič pa mogoče samo nedolžna šala ki jo preveč vzameš k srcu.

xmovc: torek, 29. junij 2004, ob 13.41 uri

Meni pa najbolj potegne Izvir z okusom ananasa (menda ga ne delajo več :( , tanovi z limono je tudi v redu, obvezno pa roma z menoj tudi ohlajena in izolirana pločevinka Kozla! Pozimi pa čutara z vročim čajem, saj je moj kljub uram ponavadi še vedno bolj topel, kot pa tista oprana voda katero prodajajo za čaj po večini koč! Klobas pa tudi jaz ne pljuvam ven :P, pa sendvičev s pršutom tudi ne! Èeprav včasih se moram kar malo prisliti k hrani! Obvezna oprema je tudi tablica (lešnikove) čokolade ter jabolko.

Anonymous: petek, 16. julij 2004, ob 17.02 uri

Kaj ješ na enodnevnem izletu skoraj ni pomembno, ker se bo to prebavilo šele naslednji dan. Jaz dam v žep kakšen corny ali frutabelo in to je dovolj za 12 ur, če sem se zjutraj normalno najedel. Èe si slučajno sredi dneva privoščim kakšno pretežko malico (jota, klobasa, ...), se naslednji 2 uri vlečem kot megla. Bistvena je pijača. Ko začutiš suha usta, si že dehidriran in tvoja fizična moč je takrat že pol manjša.

Albina: četrtek, 29. julij 2004, ob 22.31 uri

Ej Tadej, ne se sekirat.....saj veš, da na takšne odzive naletimo kjerkoli, ne samo v planinskih kočah...boljše je vzeti vse na šalo :lol: . Se mi je zgodilo dve ali tri leta nazaj, ko sem si v, sicer v zelo prijetni, visoko gorski koči z veseljem naročila dobro zelenjavno juhco.....mi jo prinese osebno vsa nasmejana kuharica (oz. pomočnica) in reče: "sem vam jo izboljšala s par kosi belega piščančjega mesa" :oops: .....kaj čem, sem ostala brez besed in tistih par koščkov pustila na krožniku.... Vem, da ni bilo zlonamerno, he, he....so ženske mislile, da me bodo osrečile... (jim namreč nisem podrobno razlagala svojega "stališča" do prehranjevanja :lol: Sicer pa odvisno od dolžine ture....vemo, kaj daje enrgijo in moč - to so ogljikovi hidrati, zato sem se sama vedno oborožila z energijskimi tablicami, bananami, tudi s suhim sadjem...pa kakšna čokolada ne sme "falit", sendvič s sirom...he, he pa še kaj.....kot pijača pa je najboljša voda... v koči, če je bila možnost, pa se je tudi prilegla topla zelenjavna juha, jota ali ričet..... Takšna hrana v nahrbtniku mi je bila popolnoma dovolj tudi na daljših visokogorskih turah (npr. na Mont Blancu).......sicer pa se tudi odprave na Himalajske vrhove, kolikor vem, ne "zalagajo" z mesom..... Lep večer vsem ljubiteljem gora z ali brez :lol:

nina: sreda, 4. avgust 2004, ob 13.54 uri

Jaz bi morda malce pojamrala glede "ta kratkih" v hribih. Ne vem če bi našla kakšen arhument v korist uživanja žganih pijač, sploh pa alkohola v hribih. V čem je sploh fora, da se na vrhu, ki še zdaleč ni zaključek naše poti (!!) rukne enega!? Kar se tiče vegeterjancev in njihove prehrane v hribih, bi pripomila to, da je razlika, ali mesa ne jedo zaradi moralnih, etičnih razlogov ali pa preprsto mesa ne marajo.Za tiste prve bi rekla, naj pač meso frcnejo iz juhe, ta drugi boste pa morali pač nositi težje nahrbtnike!Se bojim, da se bo našel še kdo, ki bo poleg "straight" vegeterjanskih menijev zahteval še kakšne druge spremembe in iz planinskih postojank naredil pravo turistično ponudbo :evil: !! (že sedaj je mogoče čutiti posege v ponudbo koč, npr. vpliv EU uredb- npr. domače čaje se lahko streže le z licenco, ipd). Določene spremembe so seveda dobrodošle, vsaj kar se tiče alkohola, ki v hribe res ne sodi!!! LP

Ile: sreda, 4. avgust 2004, ob 14.21 uri

Hello, no pa vam zaupam še moje gastronomske užitke v hribih. Preden se odpravim najraje pojem kakšna 2 sendviča s pečenim pršutom - nekaj, kar me bo držalo pokonci vsaj za začetek vzpona. Omenjeno dobroto zaužijem skupaj s čajem (ne da nimam rad mleka ali kave), ker mi to ne povzroča prebavnih motenj (drugače je lahko zoprno, he he). Med vzponom imam s seboj OBVEZNO nekaj štangic čokolade, mogoče kakšne čokoladne kekse. Pa na suho sadje ne smemo pozabiti (v soboto mi je zelo prav prišlo, čeprav ga nisem jaz imel)! Ob napornejši turi je nujna sestavina jedilnika tudi kakšna pašteta ali doručak (s kruhom, seveda). Drugače pa VODA, VODA in VODA! Ponavadi jo vzamem kar precej - če je že sam ne spijem, jo lahko v primeru stiske komu ponudim. Ko pa pridem na cilj - se začne gostija: jota, golaž, ričet, pivo - aja pred tem pa skoraj vedno enega kratkega in čaj (da ne bi bilo prehlada, he he - vidiš Nina, temu so ta kratki namenjeni, he he)! Vem, da ste vegetarijanci zelo prikrajšani za vaše dobrote, ampak se boste morali združiti, če boste hoteli kaj doseči. Kolikor to storite imate tudi mojo podporo! Pač je danes na žalost še zmerom tako, da se je za nekatere stvari potrebno boriti, četudi govorimo o prehrani. No, mislim da je to vse! Dober tek - pa ne preveč med turo, he he! Ile :lol:

xmovc: četrtek, 5. avgust 2004, ob 8.09 uri

Mene pa zanima, če se je že kdo drug "nategnil" in naročil kislo mleko, v skodeli pa dobil 2-3 navadne merkatorjeve jogurte! To se mi je namreč zgodilo v koči na Soriški planini, obrazložitev "našega" kelnarja pa je bila, da kisaju u takim velikih loncim po 5 litra... Vse lepo, če se na jogurtu ne bi poznale še sledi od lončkov! In to za 400 SIT! Enako se mi je dogodilo tudi pri Koči pri Savici (oskrba PD LJ-Matica), kjer se je "oskrbnica" vsaj prijazno opravičila, jogurt pa vsaj ni imel sledi lončka! Menda naj ne bi smeli več prodajati neprekuhanega mleka! Kam pelje to Najbrž v takoimenovano Evropo... :evil:

nina: četrtek, 5. avgust 2004, ob 8.22 uri

[Menda naj ne bi smeli več prodajati neprekuhanega mleka! Kam pelje to Najbrž v takoimenovano Evropo... ] Ja, to je podobno tudi s čaji kot sem omenila!Ne dolgo nazaj sem na Veliki planini jedla celo pravo kislo mleko (mnjam... tisto ta pravo, s skorjico...) in prav zamislila sem se, kdaj še tega ne bo več!!

mark: ponedeljek, 9. avgust 2004, ob 15.17 uri

No bom pa še jaz svoje mnenje dodal Naj se vsak prehranjuje s tistim kar mu paše. V kočah pa se nudi tisto kar se lahko proda. Verjetno res ne bodo pripravljali obrokov po naročilu, do potešijo želje vseh posameznikov. Èe ti pač ne paše moraš hrano prinesti sam. Saj juhico si lahko pa tudi sam skuhaš, je pa res da je nahrbtnik precej težji. Vendar za osebna prepričanja se je potrebno tudi žrtvovat. Osebno nimam kaj dosti pripomb čez prehrano v kočah, nekje je boljše drugje slabše užitno pa povsod. Kar se pa čaja tiče, pa se po naporni poti prileže pa če je še tako slab, kar pa ponavadi ni. No pristaš alkohola v gorah tudi jaz nisem, vendar pa kaka malenkost tudi ni problematičana. Tudi sam rad zvrnem pivo po opravljeni turi. Včasih se je prav popivalo zvečer v kočah sedaj vsaj tega ni več. Lep popzdrav marko

Anonymous: ponedeljek, 9. avgust 2004, ob 18.49 uri

Samo glede kislega mleka: z Aljo sva najboljšega jedli na pl. Dedno polje, kjer naju je zelo prijazen pastir vzel pod streho zaradi nevihte. In je bila tut skorjica gor. Mjam.

Zemljan: sobota, 25. september 2004, ob 17.50 uri

Lep pozdrav! Ta vikend sem imel eno neprijetno izkušnjo, ko sem se želel kjerkoli v planinski koči prehranjevati. Ja, prav ste prebrali- prehranjevati. Na svojo sramoto moram priznati, da sodim med tist manj vredne ljudi, ki sami sebi pravijo vegetarjanci. Drugače se nas da še opisati z travojedci, zeliščarji, komplikatorji. Iz sebi znanih razlogov pač ne jem mesa in žalostno je, da na treh planinskih kočah, kjer sem poskušal kaj pojesti tega nisem mogel storiti. Vredu! Nič nimajo brez mesa ampak zakaj se je potrebno delati norca iz drugače mislečih. Vedno pridem sit iz planinske postojanke, ampak ne hrane, pač pa odgovorov v stilu- saj vam bomo meso ven vzeli, saj malo mesa pa ne bo škodilo, ja imamo fino svinjsko obaro,... Mislim da je že čas, da se oskrbniki začno vsaj malo lepše obnašati do drugače mislečih, da ne bom naiven in upal, da bodo imeli kaj brez mesa za pojest. Tadej
"Prehranjevalne navade planincev" Menim da imas popolno pravico se izrazati kot vegi-ja. Ampak ne vem ce je mozno zahtevati, da se ti prilagodijo kot manjstevilcnemu potrosniku. Verjetno ti preostane tim neformalni cloveski pristop. Kar jaz razumem takole: Turo si malo detajlneje organiziram. MEd drugim prej cez teden poklicem oskrbnike in se z njimi pogovorim kako in kaj, Potem vem kje in kaksno prehtano bom dobil in kaj moram noasiti s seboj. Namrec ce je clovek zahteven do drugih za svoje navade potem bi veljalo da je tudi do sebe. Iz tega kota gledam. Seveda pa obstaja moznost prilagajanja in tretmaja kot gosta. Pac jes kar imas na voljo oz. kar ti je ponujeno kot gostu. Sedaj bi se lahko debatiralo da bi se uvedel kaksen standard prehrane ki bi oskrbnike zavezoval k neki ponudbi. Samo to pa ne vem koliko je realno ne samo zaradi potrebe po dobickonosnosti ( vsaj za ekonomsko prezivetje koce in oskrbnika ) ampak tudi zaradi stevilcnosti taksnih in drugacnih gostov. Ampak dobro da si odprl to vprasanje saj bo s tem se dodatno odprl problem in nekega dne bomo res morda imeli nek standard prehrane na kocah in tudi koce oznacene z nekim sistemom zvezdic ki bodo povedale recimo ali se nudi taksna in taksna prehrana ali je dovoljeno imeti psa v drvarnici in podobno...Ampak do takrat imamo se veliko stvari urediti ...

Ivan: nedelja, 26. september 2004, ob 11.28 uri

Ampak dobro da si odprl to vprasanje saj bo s tem se dodatno odprl problem in nekega dne bomo res morda imeli nek standard prehrane na kocah ... Ampak do takrat imamo se veliko stvari urediti ...
Začnemo lahko s tem da naj bo kočam omogočeno da denar, ki ga dobijo s prodajo hrane in pijače, investirajo v obnovo ali nadgradnjo koče, ne pa da so samo molzne krave planinskih društev (no, v bistvu smo molzne krave mi, koče pa molzni stroji :lol: ).

Zemljan: nedelja, 26. september 2004, ob 17.59 uri

Ampak dobro da si odprl to vprasanje saj bo s tem se dodatno odprl problem in nekega dne bomo res morda imeli nek standard prehrane na kocah ... Ampak do takrat imamo se veliko stvari urediti ...
Začnemo lahko s tem da naj bo kočam omogočeno da denar, ki ga dobijo s prodajo hrane in pijače, investirajo v obnovo ali nadgradnjo koče, ne pa da so samo molzne krave planinskih društev (no, v bistvu smo molzne krave mi, koče pa molzni stroji :lol: ).
Po cem sklepas da smo clani molzne krave. Mislim da v tujini so podobne clanarine se veliko visje. Res pa je da vkljucujejo se veliko vec. Tukaj vidim dodatne rezerve kako lahko PZS in drustva razsirijo svojo dejavnost in se mocneje izpolnijo svojo poslanstvo. Tisto o vlaganju v koce se pa popolnoma strinjam. Za to bi sicer veljalo odpreti posebno temo. Te problematike sicer ne poznam dobro kako to gre z vzdrzevanjem in zagotavljanjem sredstev. Me pa zelo moti da se koče ( sploh tiste dostopnejse ) transformirajo v hotele ali gostilne . Vtis ki sem ga dobil ( res je sklepam samo na podlagi enega realnega primera ) da je zgodba sla namrec takole. PRedhodni oskrbnik je odnehal ali zaradi bolezni ali osebnih zadev ali pa zaradi tega ker preprosto se ne izplaca oz. komaj pride skozi. Potem pa pride nov oskrbnik, ki na podlagi preteklih spoznanj uvede nekaj novosti, ki pa rezultirajo v kaksni razsiritvi v smeri gostilniške ponudbe. To sicer se mi ne zdi sporno ampak struktura gostov se spremeni v gostilniske oz. tiste ki se pripeljejo z avti do koce ali kaksna zabave za ozjo druzbo. Potem imas pa planince samo se za okrasni ocvirek. Seveda ta problem ne eskalira v visokogorju. Ampak ker si izzive in trekking uzitke da najti vsepovsod v tem smislu sredogorje takoj postane manj kvalitetna kategorija.

pismo1: nedelja, 26. september 2004, ob 21.13 uri

Kot je bilo že omenjeno: vsak se naj prehranjuje kot misli in ve da mu je prav. Moje prehranjevanje: Dober, močan zajrtk, ki je pri meni obvezen tudi ostale dni. Po cca. dveh urah malenkost (sendvič, čokoladica, rozine). Konec vzpona ponovno malenkost. Èe prespim, obvezno en topel obrok pri dospetju. Drugače pa navadna voda, približno na 15 minut. Po toplem obroku pa kdaj tudi pivo zapaše (Kozel seveda). Vendar le eden. Vegetarijanci verjamem da imajo problem. Èe ni mesna hrana je pa narejena z svinjsko mastjo. Mislim, da je to problem, o katerem bi se dalo pogovarjati. :?: Kislo mleko na planini Dol pri poti na Veliko planino. LP ROK

Ivan: nedelja, 26. september 2004, ob 22.40 uri

Po cem sklepas da smo clani molzne krave. Mislim da v tujini so podobne clanarine se veliko visje. Res pa je da vkljucujejo se veliko vec. Tukaj vidim dodatne rezerve kako lahko PZS in drustva razsirijo svojo dejavnost in se mocneje izpolnijo svojo poslanstvo. Tisto o vlaganju v koce se pa popolnoma strinjam.
Nisem govoril o članarinah (ki so res nizke), pač pa o tem, da se denar iz "gostinske ponudbe" (oziroma njenega ekvivalenta v planinski koči), ki se ga na nekaterih (bolje obiskanih) kočah nateče kar precej, ne vlaga v obnovo koč pač pa preliva v druge dejavnosti PD.

Zemljan: ponedeljek, 27. september 2004, ob 12.17 uri

Po cem sklepas da smo clani molzne krave. Mislim da v tujini so podobne clanarine se veliko visje. Res pa je da vkljucujejo se veliko vec. Tukaj vidim dodatne rezerve kako lahko PZS in drustva razsirijo svojo dejavnost in se mocneje izpolnijo svojo poslanstvo. Tisto o vlaganju v koce se pa popolnoma strinjam.
Nisem govoril o članarinah (ki so res nizke), pač pa o tem, da se denar iz "gostinske ponudbe" (oziroma njenega ekvivalenta v planinski koči), ki se ga na nekaterih (bolje obiskanih) kočah nateče kar precej, ne vlaga v obnovo koč pač pa preliva v druge dejavnosti PD.
Ja te zadeve premalo poznam. Soočam se s samo kakšnim pomenkom s kakšnim oskrbnikom, ki jamra kako stežka skupaj spravi za plačilo dajatev tako za lastno socilano varnost kot za stroške obratovanja. Verjamem da planinci nismo dobičkonosni potrošniki. In da je kakšen razvajen gost veliko bolj smiseln gost s stališča lepše bilance na koncu sezone. Sicer so koče last planinskih društev ( če so ). In dokler društva obstajajo je vse ok. Potem ko se preoblikujejo ( recimo kakšna društva bivših propadlih tovarn ) verjetno gre vse po neki nenačrtovani poti. Tukaj mi res ni jasno kašna je usmeritev PZS. V Avstriji sem slišal za projekt odkupovanja propadlih gorskih kmetij za turistično-pohodniške namene. In sredstva se zbirajo in vršijo na nivoju turistične organizacije. Recimo da bi kaj podobnega bilo na PZS.