FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

vstarc16: torek, 17. februar 2009, ob 22.32 uri; ogledov: 0

V soboto sva se z Hrvojem odpeljala v Krmo, cesta je splužena še slabih 1,5 km za zadnjo kmetijo. Nprej po pomrznjeni cesti po kateri je shojena gaz za pešce do garaž, rabila sva 1.10 h. Potem pa se začne vzpon. v gozdu je lednena skorja, slaba gaz je seveda bila shojena za pešce (naravnost navzgor), mo s smučmi se da rudi malo naokrog. Nad gozdno mejo se poznala samo še sled enega ali dveh pešcev i nekaj smučarjev. Od Murave do pod Arnovo glavo je bila skorja ki ne drži teže, tako da so pešcem priporočljive krplje. Ker se je Hrvoje počutil zelo utrujeno je ostal v bivaku pri pastirski koči (v katerem je temperatura bivstveno veæja kot v podstrešju doma na Kredarici) jaz se nadeljaval okrog Arnove glav in skozi Žleb do Kredarice, na kateri me je dočakal veter in -15 C. Prespalo nas je kar nekaj, vsi razen mene so bili peš. Ker je zjutraj pihalo okoli 70 km/h in je bilo -17 C smo se odpovdali vzponu na Triglav, kmalu pa je prišel še Hrvoje. Odsmučala sva do Vrha snežne konte, spustila se čez Kalvarijo in v spodnemm delu poševno odsmučala proti Konjskemu sedlu. Razmere za smuko so bile odlične: skorja ki drži ina na njej nekaj pršiča. Povzpela sva se še na Cesar in čez Kurico odsmučala do pastirske koče, če nad kočo se je začela skorja ki se vdira v zavojih. Pobrala sva stvari, ki sva jih pustila se spusila v Mauravo od koder sva prečila pod Draške vrhove, kar se je izkazalo za neuporabno, ker je preveč plazovine tako da sva smučala ob smeri vzpona. Že nad garažami je spusta konec, do avta je pa še daleč, ampak po poledenei cesti dobro drsi tako da se relativno hitro pride do parkirišča, ampak seveda se kar vleče. Vanja

vstarc16: torek, 17. februar 2009, ob 22.32 uri

V soboto sva se z Hrvojem odpeljala v Krmo, cesta je splužena še slabih 1,5 km za zadnjo kmetijo. Nprej po pomrznjeni cesti po kateri je shojena gaz za pešce do garaž, rabila sva 1.10 h. Potem pa se začne vzpon. v gozdu je lednena skorja, slaba gaz je seveda bila shojena za pešce (naravnost navzgor), mo s smučmi se da rudi malo naokrog. Nad gozdno mejo se poznala samo še sled enega ali dveh pešcev i nekaj smučarjev. Od Murave do pod Arnovo glavo je bila skorja ki ne drži teže, tako da so pešcem priporočljive krplje. Ker se je Hrvoje počutil zelo utrujeno je ostal v bivaku pri pastirski koči (v katerem je temperatura bivstveno veæja kot v podstrešju doma na Kredarici) jaz se nadeljaval okrog Arnove glav in skozi Žleb do Kredarice, na kateri me je dočakal veter in -15 C. Prespalo nas je kar nekaj, vsi razen mene so bili peš. Ker je zjutraj pihalo okoli 70 km/h in je bilo -17 C smo se odpovdali vzponu na Triglav, kmalu pa je prišel še Hrvoje. Odsmučala sva do Vrha snežne konte, spustila se čez Kalvarijo in v spodnemm delu poševno odsmučala proti Konjskemu sedlu. Razmere za smuko so bile odlične: skorja ki drži ina na njej nekaj pršiča. Povzpela sva se še na Cesar in čez Kurico odsmučala do pastirske koče, če nad kočo se je začela skorja ki se vdira v zavojih. Pobrala sva stvari, ki sva jih pustila se spusila v Mauravo od koder sva prečila pod Draške vrhove, kar se je izkazalo za neuporabno, ker je preveč plazovine tako da sva smučala ob smeri vzpona. Že nad garažami je spusta konec, do avta je pa še daleč, ampak po poledenei cesti dobro drsi tako da se relativno hitro pride do parkirišča, ampak seveda se kar vleče. Vanja