FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

grega_p: sobota, 4. april 2009, ob 21.11 uri; ogledov: 0

Slučajno sem odprl vodnik na strani, ki opisuje Smrekovec in se odločil, da skočim na tisti konec (s plohami ali brez). Ker sem bil dokaj pozen, sem se odločil, da grem na Komen po krajši varianti, torej od kmeta Drgovnika (na karti piše Drgonik). Tam se gre lahko po cesti, ki je prepovedana za vozila ali pa po poti za kmetijo (začetek ni označen) - obe se združita po parih minutah. Kar kmalu po začetnem vzponu skozi gozd so se začele pojavljati krpe snega, tako da mi je bilo žal, da nisem vzel gamaš s seboj. Do Bezovca (nekakšen predvrh na poti) se je že pošteno udiralo, tako da sem krepko zmatral noge in tudi mojo psiho z vsakim spustom do kolen. Višje gori sem ubral bližnjico (upošteval stopinje predhodnika), kar se je izkazalo za slabo potezo, saj je že pošteno čofotalo v gojzarjih. Končno se je odprlo (po 2h - na tabli piše 1h, kar je verjetno realno za kopne razmere) in ob sončku in lepem razgledu na Raduho, Olševo, Peco, Uršljo goro, Golte, Rogatec... je bilo vse pozabljeno. Res zanimiva razgledna lokacija... Opazil sem, da so na vrhu skale prekrite z zeleno snovjo, sem razmišljal ne pa tudi stuhtal, če je to kaj vulkanskega izvora. Kakorkoli, pobral šila in kopita, si eno zavriskal in se po snegu pridričal do avta v 50min. Priporočam, mogoče čez kakšen mesec, ko skopni belina.

grega_p: sobota, 4. april 2009, ob 21.11 uri

Slučajno sem odprl vodnik na strani, ki opisuje Smrekovec in se odločil, da skočim na tisti konec (s plohami ali brez). Ker sem bil dokaj pozen, sem se odločil, da grem na Komen po krajši varianti, torej od kmeta Drgovnika (na karti piše Drgonik). Tam se gre lahko po cesti, ki je prepovedana za vozila ali pa po poti za kmetijo (začetek ni označen) - obe se združita po parih minutah. Kar kmalu po začetnem vzponu skozi gozd so se začele pojavljati krpe snega, tako da mi je bilo žal, da nisem vzel gamaš s seboj. Do Bezovca (nekakšen predvrh na poti) se je že pošteno udiralo, tako da sem krepko zmatral noge in tudi mojo psiho z vsakim spustom do kolen. Višje gori sem ubral bližnjico (upošteval stopinje predhodnika), kar se je izkazalo za slabo potezo, saj je že pošteno čofotalo v gojzarjih. Končno se je odprlo (po 2h - na tabli piše 1h, kar je verjetno realno za kopne razmere) in ob sončku in lepem razgledu na Raduho, Olševo, Peco, Uršljo goro, Golte, Rogatec... je bilo vse pozabljeno. Res zanimiva razgledna lokacija... Opazil sem, da so na vrhu skale prekrite z zeleno snovjo, sem razmišljal ne pa tudi stuhtal, če je to kaj vulkanskega izvora. Kakorkoli, pobral šila in kopita, si eno zavriskal in se po snegu pridričal do avta v 50min. Priporočam, mogoče čez kakšen mesec, ko skopni belina.