FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Domen: sreda, 6. maj 2009, ob 7.59 uri; ogledov: 0

Za prihodnost obstajata pravzaprav le dve alternativi! Ali se bodo planinske koče profesionalizirale, kar seveda pomeni tudi nek nivo komercializacije, ali pa bodo propadle! Èasi volonterstva in polvolonetrstva, s ponudbo, ki ne presega palačink in čaja, pač danes nimajo nikakršne prihodnosti! Ali je to prav ali ne, je seveda lahko stvar debate, a tisti, ki pravijo da ni, naj najprej sami sebe izprašajo, ali bi hodili "za sok in sendvič", kot jaz temu pravim, poleti strežt v takšne koče! Ne vem pa od kod tak grozen strah, da bi z nekim profesionalnim pristopom te koče padle na nivo "razuzdanih gostiln"?! Moralo bi biti ravno obratno, nivo bi se moral močno dvignit, seveda pa morajo biti zadeve sistemsko urejene in ne v rokah samovolje posameznikov! Tu pa zagotovo potrebujemo zdrav ansambel... V tujini je pravzaprav že vse narejeno in to zelo dobro, le prekopirati bi bilo potrebno stvari, pa mi še danes ni povsem jasno, ali to presega sposobnosti naših odgovornih, ali so v ozadju drugi skriti interesi?! [i:c156d64be2]Za ilustracijo še ena osebna izkušnja! 2 leti nazaj sem peljal slepega prijatelja na Triglav. V eni izmed koč sem rezerviral prenočišče oz sobo. Ko smo prišli v kočo, pa mi oskrbnica hiti raztlagat, da nimam nič rezervirano. Ko sem ji še enkrat zatrdil, da sem zagotovo rezerviral sobo (zaradi prijatelja nam skupna ležišča pač niso odgovarjala) in naj še enkrat preveri, je iz jopice začela vlečti ene zmečkane, že malo natrgane papirje in razlagat, da me ni na njih! Sem mislil, da me bo kap, saj je šlo seveda za eno najbolj frekventnih koč pri nas... Pa nisem bil nič jezen na tisto ženičko, ampak na tistega, ki jo je tam postavil, ker se mu zdi škoda plačat nekoga, ki bi zadeve vodil na nekem kolikor toliko profesionalnem nivoju! In tako naprej seveda v nedogled ne bo šlo....!! [/i:c156d64be2]

matta: torek, 5. maj 2009, ob 22.19 uri

Obveščajo nas... "Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem načrtuje objavo razpisa za posodobitev planinskih domov v septembru 2009. Cilj razpisa bo dvig kvalitete nastavitvene in gostinske ponudbe planinskih domov in s tem prispevanja k večjemu številu in zadovoljstvu obiskovalcev ter ustvarjanju dodatnega prometa. [b:a1498ef68c]Predmet razpisa [/b:a1498ef68c]bodo projekti, ki se nanašajo na nastavitvene zmogljivosti, ponudbo jedi in pijač, ureditev sanitarij ter ekološke prenove. Prijavljeni projekti bodo morali obvezno vsebovati vsebino, ki se nanaša na nastavitvene zmogljivosti ali ponudbo pijač in jedi." [i:a1498ef68c]….ter ekološke prenove (zadnji predmet!)[/i:a1498ef68c] Očitno so zavohali modno tržno »nišo« in planinci (ki se nas že drži nekaj patine) bomo hočeš nočeš morali dati prav tistim, ki zavračajo planinske koče zaradi prekvalifikacije v gostilne. In bomo na dveh bregovih: vse podret ali vse v profit. Vmes ni ničesar. Ponovno me vznemirja odgovor na vprašanje o bodočnosti, ki ga je strnil v en stavek znani slovenski glasbeni avtor Jani Kovačič: »Zaradi bolezni v ansamblu prihodnost odpade!« Vse, kar smo sposobni zgraditi v gorah, so gospodarsko donosne gostilne. Kako odvratno… Èlovek bi rekel, pustite gore na miru. Ob takem razpisu (tudi našega denarja!) bi se MORALI DVIGNITI VSAJ DVE MINISTRSTVI in vsebino projekta usmeriti v prave vode. Morda bi na koncu, v dolini, tudi turistično gospodarstvo odrezalo svoj kos pogače iz te naložbe, ki ni samo »gospodarn(sk)a«. Enolončnica, palačinke, čaj in kava res ne bodo naredili vtisa razpisni komisiji, še manj ekološko ozaveščanje, da prinesene rjuhe in hrana (s pospravljenimi smetmi, seveda), varuje naravo bolje od vsake čistilne naprave. Nekoč Aljaž ni hotel, da bi slovenskim goram zavladal tujec in je ukrepal. In je ohranil slovensko lice slovenskim goram. Smo danes nemočni, da bi obvarovali koče potrošništva in jim povrnili ugled in namen, za katerega so zgrajene? Naše koče verjetno res krvavo potrebujejo ta denar. Pa ne za širjenje dolinskih navad, ampak dvig feniksa iz pepela. Kulture v gorah. Kulture do narave in človeka, ne samo izkoriščevalca, tudi častilca, ki z ljubeznijo vrača, ne z onesnaževanjem. Tragiko porušene koče na Doliču lahko izkoristimo, da zraste v primer tega, kar si planinci v gorah zares želimo. Da zgled povzamejo ostale koče. Ne odgovarjajte, da ni mogoče, lahko samo poveste, da ne zmoremo, ker je ansambel bolan, vključno s šefi, seveda. Pa smo že pri tretjem ministrstvu… V iskanju zdravja... pozdravljeni Meta

Domen: sreda, 6. maj 2009, ob 7.59 uri

Za prihodnost obstajata pravzaprav le dve alternativi! Ali se bodo planinske koče profesionalizirale, kar seveda pomeni tudi nek nivo komercializacije, ali pa bodo propadle! Èasi volonterstva in polvolonetrstva, s ponudbo, ki ne presega palačink in čaja, pač danes nimajo nikakršne prihodnosti! Ali je to prav ali ne, je seveda lahko stvar debate, a tisti, ki pravijo da ni, naj najprej sami sebe izprašajo, ali bi hodili "za sok in sendvič", kot jaz temu pravim, poleti strežt v takšne koče! Ne vem pa od kod tak grozen strah, da bi z nekim profesionalnim pristopom te koče padle na nivo "razuzdanih gostiln"?! Moralo bi biti ravno obratno, nivo bi se moral močno dvignit, seveda pa morajo biti zadeve sistemsko urejene in ne v rokah samovolje posameznikov! Tu pa zagotovo potrebujemo zdrav ansambel... V tujini je pravzaprav že vse narejeno in to zelo dobro, le prekopirati bi bilo potrebno stvari, pa mi še danes ni povsem jasno, ali to presega sposobnosti naših odgovornih, ali so v ozadju drugi skriti interesi?! [i:c156d64be2]Za ilustracijo še ena osebna izkušnja! 2 leti nazaj sem peljal slepega prijatelja na Triglav. V eni izmed koč sem rezerviral prenočišče oz sobo. Ko smo prišli v kočo, pa mi oskrbnica hiti raztlagat, da nimam nič rezervirano. Ko sem ji še enkrat zatrdil, da sem zagotovo rezerviral sobo (zaradi prijatelja nam skupna ležišča pač niso odgovarjala) in naj še enkrat preveri, je iz jopice začela vlečti ene zmečkane, že malo natrgane papirje in razlagat, da me ni na njih! Sem mislil, da me bo kap, saj je šlo seveda za eno najbolj frekventnih koč pri nas... Pa nisem bil nič jezen na tisto ženičko, ampak na tistega, ki jo je tam postavil, ker se mu zdi škoda plačat nekoga, ki bi zadeve vodil na nekem kolikor toliko profesionalnem nivoju! In tako naprej seveda v nedogled ne bo šlo....!! [/i:c156d64be2]

Rožle: sreda, 6. maj 2009, ob 10.36 uri

Èe bi se delu za denar reklo profesionalizem, potem je velika večina planinskih koč pri nas že profesionaliziranih. Le redko kje je mogoče najti kočo, kjer osebje dela za sok in sendvič, pa še to je v teh primerih omejeno na "dežurstva" ob vikendih, ponekod samo v zimskem času. Profesionalizem avtomatično še ne pomeni profesionalnosti, kolikor je meni poznano imajo planinska društva izredno velike težave pri iskanju vsaj kolikor toliko solidnih oskrbnikov. Tendence, da bi planinske postojanke spremenili v hotele visoke kategorije (npr. v osrčju TNP) so zelo močne kakor so v tem primeru tudi močne želje posameznikov, da bi zaslužili z nečem, kar v bistvu ni njihovo. Èe se s sredstvi iz razpisa zgradi kakšna biološka čistilna naprava ali zakrpa streha na kateri od koč, se mi ne zdi nič narobe. Nič narobe se mi ne zdi, če bi se, poleg jote, v kočah začelo streči jastoge, če bi le bili odjemalci za to. Mi pa nebi delo dobro, da bi (tako kot je to v tujini) ne mogel več poleg v koči kupljenega pira glodat svojega sendviča, ali pa da bi zaradi "dviga nivoja" pozimi poljubil zaklenjena vrata zimske sobe. Lp M

Gorazd G: sreda, 6. maj 2009, ob 11.20 uri

Očitno so zavohali modno tržno »nišo« in planinci (ki se nas že drži nekaj patine) bomo hočeš nočeš morali dati prav tistim, ki zavračajo planinske koče zaradi prekvalifikacije v gostilne. In bomo na dveh bregovih: vse podret ali vse v profit. Vmes ni ničesar.
Draga Meta. Èe te je ta razpis vzpodbudil k temu, da počasi razumeš tudi "našo", po mnenju nekaterih egoistično stran, ki si ne želi vedno večjega udobja v gorah in ki je pripravljena stopiti tudi korak (če že ne dva) nazaj, potem to lahko samo pozdravim. Razpis govori o dvigu kvalitete gostinske ponudbe planinskih domov (verjetno so sem vljučene tudi visokogorske postojanke), ki bo prispela k večjemu številu in zadovoljstvu obiskovalcev gora, o ustvarjanju dodatnega prometa ... V istem odstavku pa je moč brati o ekološki prenovi istih objektov. Nekako mi to ne gre skupaj. Množičnost še nikoli ni bila v korist pestremu naravnemu okolju. Kolikor ga je še ...

igorz: sreda, 6. maj 2009, ob 12.17 uri

Vsak razpis je dobrodošel, če je le možno dobiti kaj denarja za izboljšave. Problem je v tem, da je ta papirologija tako zahtevna, da je amaterji, kar večina PD je, ni sposobna zagotoviti, če pa to še nekako izpelje, pa je težko zagovotivi lastna sredstva in spet vse propade, oz. si to lahko privoščijo le "veliki" beri finančno močna društva, katerih pa je vedno manj. Le redki si še lahko privoščijo več dnevno pohajkovanje po gorah in s tem tudi koriščenje uslug planinskih koč, prenočevanje, hrana in pijača, kar daje zaslužek planinskim kočam. Trendi kažejo, da je vse več enodnevnih obiskovalcev gora, od katerih koče (PD) praktično nimajo nič. Da dohodek koče komaj doseže stroške vedo mnogi, kader v planinskih kočah je poseben problem, včasih so to bili alpinisti in gorniki, ki so svoje gore dobro poznali in dali veliko koristnih informacij, danes so to ljudje, ki praktično ne vedo niti tega, kateri hrib ali gora se nahaja nad njihovo kočo, poti niso nikoli niti videli od blizu, panorame, ki je vidna od koče sploh ne poznajo. Žal takšna so dejstva, ne sicer povsod, a prepogosto. Èe pa se že najde kakšen zaslužek od poslovanja koče, se ta običajno nameni v razne obnove na samem objektu, izboljšave kot so sončne celice, veternice, zamenja se inventar...skoraj povsod pa gre del tudi v planinsko infrastrukturo, kamor spadajo tudi planinske poti. Èudi me, da nekateri obiskovalci tako vneto opisujejo svoje gorniške podvige, včasih celo pokritizirajo stanje poti ali oznak, očitno pa se nikoli ne vprašajo kdo vse to vzdržuje, od kje denar. Tistim, ki ne vedo od kje, naj povem, da ne pade z neba. Skratka, da ne bom doglovezil, planinske poti in koče, so v veliki povezavi. Razni razpisi, donatorji (ki jih koraj ni več) pa so še kako dobrodošli. Tisti, ki pravijo da je dovolj že bivak so prav tako v veliki zmoti. Tudi bivak je potrebno postaviti, ga vzdrževati. Skratka na zadevo je potrebno gledati širše, ali pa vse enostavno ukiniti tako koče kot poti in se vrniti v čase Kugyja in njegovih bivakov. Za tiste, ki tudi tega ne vedo naj povem, da je zgledal tako, da so mu vodniki zakurili ogenj, potem pa so ob njem v oblačilih kakršna so pač imeli predremali noč in ob prvem svitu odšli naprej. Pričakujem, da se bo našel kdo, ki bo napisal, da tudi planinskih poti ne potrebuje, ker itak hodi po brezpotjih in pleza. Že vnaprej odgovarjam, da tudi jaz ne potrebujem ljubljanskega potniškega prometa, pa kljub temu vozi 24 ur na dan.

senca: četrtek, 7. maj 2009, ob 10.29 uri

Očitno so zavohali modno tržno »nišo« in planinci (ki se nas že drži nekaj patine) bomo hočeš nočeš morali dati prav tistim, ki zavračajo planinske koče zaradi prekvalifikacije v gostilne. In bomo na dveh bregovih: vse podret ali vse v profit. Vmes ni ničesar.
Draga Meta. ... ...Nekako mi to ne gre skupaj. Množičnost še nikoli ni bila v korist pestremu naravnemu okolju. Kolikor ga je še ...
dokaz za to lahko poleti vsak zavoha na kredarci :D

Filip: četrtek, 7. maj 2009, ob 21.05 uri

Tragiko porušene koče na Doliču lahko izkoristimo, da zraste v primer tega, kar si planinci v gorah zares želimo. Da zgled povzamejo ostale koče.
Verjetno bo videti, kot da zgornja stavka nevljudno trgam iz sobesedila, vendar: naj se porušijo tako ali drugače še ostale koče? Si to planinci zares želimo? Si jaz, kadar sem planinec, želim isto kot vsi vi, kadar ste planinci in torej lahko nekdo od vas (kadar je planinec) govori tudi v mojem imenu?

matta: petek, 8. maj 2009, ob 2.47 uri

Ja, Filip se je pa res odločil, da me bo bral (mlel) narobe. Sem že večkrat opazila… Prepriča ga samo fotka z metlo. Iz konteksta vzame stavek in ga tolmači nasprotno od tega, kar sporočam s svojimi besedami. Res je tudi, da se morda izražam na precej »svoj« način, a bolje ne znam in v bodoče bom skušala svoje mnenje večkrat obdržati zase, saj me morda narobe razumejo tudi drugi, pa se jim ne ljubi protestirati. [b:dc232d49c7]Samo za Filipa [/b:dc232d49c7]dopolnjujem stavek, da bo tudi iztrgan iz konteksta povedal, kar je povedati hotel: Tragiko porušene koče na Doliču (nastalo žalostno situacijo) lahko izkoristimo (ker smo prisiljeni v nek nov začetek – obnova ali novogradnja), da zraste (da jo zgradimo - planinci) v primer tega (ne samo koča, tudi naši odnosi do uporabe koč, zato pravim »tega«), kar si planinci v gorah zares želimo (nihče na tem forumu si do sedaj ni zaželel, da bi zgradili gostilno, dilema je bila samo obnova da ali ne). Da zgled povzamejo ostale koče (nova koča po naši meri bi z načinom uporabe dala zgled ravnanja tudi v ostalih kočah). In vsem skupaj: Hotela sem povedati, kako čutim, da je z našo kulturo ponudbe in koriščenja v planinskih kočah nekaj hudo narobe. Zato bi... V novi/obnovljeni koči bi veljal hišni red kot si ga želim(o?), skromna ponudba po obsegu, vendar ne mislim, da bi potem čaj moral biti zastonj in/ali neokusen, prostori za čevlje, mokre cunje, in še bi lahko naštevala. Veljal bi planinski, ne gostilniški red, kar pomeni, da tisti, ki si ne more privoščiti, ali ne želi koristiti "hišne" ponudbe, lahko mirno vzame svoj sendvič v roke in [b:dc232d49c7]nihče ga ne bo gledal nespoštljivo oz. postrani[/b:dc232d49c7], dokler pospravlja smeti za seboj in se kulturno umakne tudi drugim, ki potrebujejo prostor, da bi jedli - iz nahrbtnika ali v koči kupljeno hrano. Gre za medsebojno spoštovanje, poskus dviga zavesti, samozavesti in kulture nasploh.… Včasih so nas planince bolj spoštovali in cenili, verjetno z razlogom. Veliko je še tega, kar bi o naših kočah lahko rekla(i), to je šele uvod. O rezervacijah bi bilo treba postaviti pravila obnašanja, pa o... Predrzno vseeno upam, da me je kdo razumel, nikakor pa ne bom več tako pogumna, da bi verjela, da še kdo deli mnenje z menoj. Torej, Filipu in vsem, ki vas je prizadelo, se opravičujem za uporabo množinske oblike... Lahko noč vsem Meta

Domen: petek, 8. maj 2009, ob 6.39 uri

Veljal bi planinski, ne gostilniški red, kar pomeni, da tisti, ki si ne more privoščiti, ali ne želi koristiti "hišne" ponudbe, lahko mirno vzame svoj sendvič v roke in [b:e522e04eb8]nihče ga ne bo gledal nespoštljivo oz. postrani[/b:e522e04eb8], dokler pospravlja smeti za seboj in se kulturno umakne tudi drugim, ki potrebujejo prostor, da bi jedli - iz nahrbtnika ali v koči kupljeno hrano. Gre za medsebojno spoštovanje, poskus dviga zavesti, samozavesti in kulture nasploh.… Včasih so nas planince bolj spoštovali in cenili, verjetno z razlogom.
Meta, mislim da vsi razumemo, kaj želiš povedati, tudi (ali celo ) Filip, ampak stvari niso tako enostavne, reciva tako romantične, kot si ti morda predstavljaš! Zadeva je precej večplastna, tudi o tem, kakšna koča naj bi po novem stala na Doliču je bilo ogromno različnih mnenj oz. želja. Kakršnakoli že (če) bo, ne bo po godu vsem, v končni fazi marsikomu ne bo po godu že s tem, da sploh (če) bo... Seveda imaš takoj moj glas, da v kočah (vsaj tako, kot je danes to urejeno) lahko ješ lastno hrano in piješ lastno pijačo z nahrbtnika! In tako tudi je (oz. bi moalo biti), nihče v Sloveniji nima od tebe pravice zahtevati kako drugače, tako namreč "veleva" v končni fazi tudi statut PZS (ki je tako pisan zelo na roko planinca). Neko izigravanje tega, z nekakšno diskriminacijo gostov po tem, kaj pijejo in jejo, kot je bilo do nedavnega to denimo na Dobrči (kako je sedaj, ko dotičnega oskrbnika tam ni več, ne vem) je seveda tudi hudo izigravanje statuta in vseh gostov! Druga stvar pa seveda je, kako te v koči gledajo ob tem, ko koristiš zgolj njihove brezplačne usluge! In običajno nas ljudje gledajo tako, kot si tudi zaslužimo! Zadevo je namreč treba pogledat tudi z druge strani. Igor ti je že napisal, za kaj vse se porablja denar, ki se ga dobi od gostov v teh kočah. In tako ti en gost prištorklja reciva da na Dolič, pot ima očiščeno, veje porezane, do koče ga nezmotljivo vodijo markacije, v koči ima običajno zakurjeno, toplo zavetje, lahko si posuši prešvicane cunje, čevlje in na vse to se mu ne zdi vredno naročiti niti enega čaja ali kavice, ampak se posluži zgolj in samo svojih zalog (saj zato jih je pa trajbal v hrib, kajne?!) In nihče me seveda ne bo prepričal, da si nekdo, ki si lahko "privošči" en izlet na Dolič, se temu primerno opremi, ne more v koči privoščiti ene kavice ali čaja (ne glede na navite cene). In tako hitro prideva do (temu primernega) medsebojnega spoštovanja, dviga zavesti in kulture...! Je spoštljivo in kulturno, da nekdo povsem brezplačno koristi vse te "usluge in ugodnosti" na poti in v koči, v zameno ni pripravljen prispevati prav nič, na koncu pa pričakuje, da ga bodo za tak odnos v kočah obsipavali z ljubečimi pogledi in nosili po rokah?! Praviš, da so včasih planinca v kočah bolj spoštovali? Si je to že očitno tudi zaslužil!

matta: petek, 8. maj 2009, ob 7.07 uri

Nič bat, Domen, jaz v kočah celo prekomerno trošim, naročim hrano, čeprav je v nahrbtniku še zaloga, pa tudi z vsemi tvojimi in Igorjevimi napisanimi stališči se strinjam, v kočo v nasprotnem primeru ne grem… govorim samo, da kljub vsemu v kočah mora veljati planinski red in ne gostilniški. Mene so doma vzgajali, da se v gostilno ne gre samo posvinjat stranišča ali po cigarete (včasih so jih tam še prodajali), nikoli pa mi v planinah ni padlo na pamet kaj podobnega, še takrat, v mladosti, ko smo v kočah res največkrat naročili samo čaj in kavo (fantje morda še pivo). Gre za to, da si morda želim v koči kakšno polico ali omaro s spodobno planinsko literaturo, zemljevid okolice razgrnjen na primernem mestu, tudi naprodaj… Oskrbnik pa ve, kje se nahaja in če ni »pregosto« tudi, kam ti greš… In predvsem, da takrat, ko bom ob službo (nekateri nismo v »bogovskih«), ne bom postala iz človeka »dre…«. Da mojega imena ne predstavlja moja denarnica!