FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

gamsar: četrtek, 7. maj 2009, ob 9.34 uri; ogledov: 0

Pogrešam na tem forumu tako teme o živalih kot rastlinah. Vse preveč je samo hvalisanja, v kolikih urah je kdo pritekel od tam do tam. Kaj pa flora in favna? Tema naj bo v ta namen, da napišemo kako zanimivo srečanje z živalmi, ki nam je še posebej ostalo v spominu. Da ne bomo tako ozki, vemo, da je po naših gorah tudi precej ovc, krav, konjev in tudi nekaj koz, saj to tudi paše zraven. :lol: Sam pa bom za začetek napisal nekaj, kar bo mogoče kakemu začetniku pomagalo ali pa tudi komu, ki še vedno ne loči. Gamsov in kozorogov namreč. Lani sem hodil po Kriških podih, nakar zagledam 10 m od poti proti Dovškim vratcam mlado kozorogovo kozo. Pride nasproti mlada družina. Oče, mati in otroci. Oče hiti otrokom razlagat, glejte gamsa! Nisem si mogel kaj, popravil sem ga. Začudeno me je gledal. Pa saj ta ima male roge, kozorogi imajo večje. Razlik poznam sam toliko, da bi bil prispevek predolg. Skušal bom biti čim bolj kratek in jedrnat. Prva razlika je življenjski prostor. Gams je prebivalec montanskega in subalpinskega pasu= sredogorskih gozdov in pasu ruševja. Kozorog je prebivalec alpinskega pasu v poletju in subalpinskega pozimi. Po domače poleti je stalno nad pasom ruševja. Večinoma nad 2000 metri. Druga pomembna razlika je v številčnosti. Gamsov je v Sloveniji nekje med 15 in 20 tisoč, kozorogov pa 300-400. Potem pa vedenje. Gamsi so plašni. Èloveka ne spustijo bliže kot 50-100m. Ko človeka zagledajo, se podajo v hitri beg. Kozorogi se človeka ne bojijo. Približamo se jim lahko na 10m, ravno pobožat se jih ne da. Celo zgodbe so o tem, da je star kozel na izpostavljeni polici lahko človeku celo nevaren, ker se ne umakne. Potem pa telesne značilnosti. Najbolj očitna razlika je v rogljih. Pri gamsih imajo roglje tako samci kot samice. Oboji do 20 cm visoke v kljuko zavite črne roglje. Razlika med kozo in kozlom po rogljih je veliko manj očitna kot pri kozorogih. Tudi kozorogi imajo roglje oba spola. Toda samica tja do 30-35 cm, kozel lahko tudi prek 1 metra. Roglji so svetlo rjavi, v obliki srpa, imajo vidne grbine. 2 grbini naj bi pomenili eno leto starosti približno. Razlika je očitna tudi v telesni masi in velikosti. Gams kozel lahko doseže maksimalno do 40 kg, kozorog do 80 ali še celo več. Torej je enkrat večji. Tudi obrazna maska črnih vajeti ki potekajo gamsu prek oči, kozorog pa ima več ali manj enobarven obraz. Gamse lahko srečamo po slovenskih gorah skorajda vsepovsod. Kozoroge pa samo v osrednjih Grintovcih od Kočne do Ojstrice, na širšem območju Kriških podov, na območju Loške stene in Bavškega Grintavca. Posamični manjši tropi zahajajo tudi proti Jalovcu, Mangrtu in Triglavu. Še slike, ki so moje avtorsko delo. [img:acd6ebf51a]http://www.moj-album.com/slike/1119979/OXTZVT_TTwYdYO9n.v.jpg[/img:acd6ebf51a] Kozorog- Capra ibex (star kozel) [img:acd6ebf51a]http://www.moj-album.com/slike/1119979/jHmzcO_pke11ucsd.v.jpg[/img:acd6ebf51a] Kozorog- koza z mladičem [img:acd6ebf51a]http://www.moj-album.com/slike/1119979/dVP1igLuS715sTrN.v.jpg[/img:acd6ebf51a] Gams- Rupicapra rupicapra

gamsar: četrtek, 7. maj 2009, ob 9.34 uri

Pogrešam na tem forumu tako teme o živalih kot rastlinah. Vse preveč je samo hvalisanja, v kolikih urah je kdo pritekel od tam do tam. Kaj pa flora in favna? Tema naj bo v ta namen, da napišemo kako zanimivo srečanje z živalmi, ki nam je še posebej ostalo v spominu. Da ne bomo tako ozki, vemo, da je po naših gorah tudi precej ovc, krav, konjev in tudi nekaj koz, saj to tudi paše zraven. :lol: Sam pa bom za začetek napisal nekaj, kar bo mogoče kakemu začetniku pomagalo ali pa tudi komu, ki še vedno ne loči. Gamsov in kozorogov namreč. Lani sem hodil po Kriških podih, nakar zagledam 10 m od poti proti Dovškim vratcam mlado kozorogovo kozo. Pride nasproti mlada družina. Oče, mati in otroci. Oče hiti otrokom razlagat, glejte gamsa! Nisem si mogel kaj, popravil sem ga. Začudeno me je gledal. Pa saj ta ima male roge, kozorogi imajo večje. Razlik poznam sam toliko, da bi bil prispevek predolg. Skušal bom biti čim bolj kratek in jedrnat. Prva razlika je življenjski prostor. Gams je prebivalec montanskega in subalpinskega pasu= sredogorskih gozdov in pasu ruševja. Kozorog je prebivalec alpinskega pasu v poletju in subalpinskega pozimi. Po domače poleti je stalno nad pasom ruševja. Večinoma nad 2000 metri. Druga pomembna razlika je v številčnosti. Gamsov je v Sloveniji nekje med 15 in 20 tisoč, kozorogov pa 300-400. Potem pa vedenje. Gamsi so plašni. Èloveka ne spustijo bliže kot 50-100m. Ko človeka zagledajo, se podajo v hitri beg. Kozorogi se človeka ne bojijo. Približamo se jim lahko na 10m, ravno pobožat se jih ne da. Celo zgodbe so o tem, da je star kozel na izpostavljeni polici lahko človeku celo nevaren, ker se ne umakne. Potem pa telesne značilnosti. Najbolj očitna razlika je v rogljih. Pri gamsih imajo roglje tako samci kot samice. Oboji do 20 cm visoke v kljuko zavite črne roglje. Razlika med kozo in kozlom po rogljih je veliko manj očitna kot pri kozorogih. Tudi kozorogi imajo roglje oba spola. Toda samica tja do 30-35 cm, kozel lahko tudi prek 1 metra. Roglji so svetlo rjavi, v obliki srpa, imajo vidne grbine. 2 grbini naj bi pomenili eno leto starosti približno. Razlika je očitna tudi v telesni masi in velikosti. Gams kozel lahko doseže maksimalno do 40 kg, kozorog do 80 ali še celo več. Torej je enkrat večji. Tudi obrazna maska črnih vajeti ki potekajo gamsu prek oči, kozorog pa ima več ali manj enobarven obraz. Gamse lahko srečamo po slovenskih gorah skorajda vsepovsod. Kozoroge pa samo v osrednjih Grintovcih od Kočne do Ojstrice, na širšem območju Kriških podov, na območju Loške stene in Bavškega Grintavca. Posamični manjši tropi zahajajo tudi proti Jalovcu, Mangrtu in Triglavu. Še slike, ki so moje avtorsko delo. [img:acd6ebf51a]http://www.moj-album.com/slike/1119979/OXTZVT_TTwYdYO9n.v.jpg[/img:acd6ebf51a] Kozorog- Capra ibex (star kozel) [img:acd6ebf51a]http://www.moj-album.com/slike/1119979/jHmzcO_pke11ucsd.v.jpg[/img:acd6ebf51a] Kozorog- koza z mladičem [img:acd6ebf51a]http://www.moj-album.com/slike/1119979/dVP1igLuS715sTrN.v.jpg[/img:acd6ebf51a] Gams- Rupicapra rupicapra

senca: četrtek, 7. maj 2009, ob 10.16 uri

tista s potencialno nevarnostjo kozorogov bo kar držala. pred nekaj leti sem šel s Kriških podov čez gamsovec proti doliču in naletel na skupinico treh ravno ko se spustiš na vzhodno stran. sem najprej mislil, da se mi bo mama umaknila, ko sem pa prišel na kakih 5m sem se začel kar nelagodno počutit :D (na misel mi je prišlo, da se za njo lahko odkruši kakšen večji kamen in jo prestraši, da skoči, po nesreči ravno proti meni in me sklati v dolino - če je to verjetno boš pa ti bolje vedel) in sem se vsedel in počakal kakih 10min, da se je dama odločila popeljat svojo klapo s steze :D

Rožle: četrtek, 7. maj 2009, ob 12.49 uri

Pred nekaj leti sem se na Dolgem hrbtu na markirani poti srečal s skupino kozorogov (capra ibex ibex), nekje 5-6 jih je bilo. Res krasne živali, rogovi pa taki, da niso potrebovali preveč zvijat vratu, da bi se praskali po riti. Ker je bilo preozko sem se začel ritensko umikat, da bi se lahko zaobšli, oni pa kar veselo po poti za menoj. Eden med njimi se je potem celo ulegel na pot 3m stran od mene in mirno prežvekoval. Lahko rečem, da je srečanje očitno prineslo več vzburjenja meni kot pa rogatcem. Po podatkih lovske zveze kozorogi v našem delu alp niso avtohtona vrsta. Prve naj bi k nam pripeljal baron Born - kupil jih je v Švici. Potem so po II. svetovni vojni kozoroge naseljevali tudi v Kamniških alpah (Titov lovski revir). A ima kdo kaj pojma s kakšnim namenom so bile opravljene te selitve? Ne da bi poznal kakšne negativne stranseke učinke naselitve kozorogov, ampak dejstvo je, da je v svetu naseljevanje neavtohtonih tako rastlinskih kot živalskih vrst znaten ekološki problem.

gamsar: četrtek, 7. maj 2009, ob 22.03 uri

Rožle alpski kozorog je v Alpah avtohtona vrsta. Mnenja o tem, kdaj je izumrl na območju slovenskih Alp pa so deljena. Dejstvo je, da je tukaj že živel. O tem pričajo fosilni dokazi. Žal pa v zgodovinskih virih res ni pisnega dokaza, da bi živeli pri nas celo še v srednjem veku. Kaj hočem povedat. To da kozoroga ne moremo enačiti z muflonom. Kozorog je tukaj živel, habitati naših visokogorskih podov in trat so zanj primerni. Medtem ko muflon pred naselitvami tu res nikdar ni bival. Iz tega razloga ima kozorog veliko večjo pravico bivanja v naših gorah. Èe pa pogledamo stanje kozorogov v celotnih Alpah, vidimo, da je bil v 19. stoletju na robu izumrtja. Ohranil se je le v Italijanskem Grand Paradisu. Od tam so kasneje začeli kozoroge ponovno naseljevati po vseh Alpah. Torej jaz vidim smisel naseljevanja v tem, da smo vrnili vrsto, ki je tu že bivala. Tako kot naprimer tudi risa ali pa bobra na hrvaškem. Neki lovski interesi na kar namiguješ, danes ne zdržijo, saj je ta vrsta zaščitena in se je znotraj LPN Triglav ne lovi. V preteklosti pa je bila kolonija na Ljubelju res zgrešen projekt z namenom lova, medtem ko Brana, Kriški podi in Loška stena mislim da so bile naselitve iz prej navedenih razlogov vrnitve te res lepe gorske živali.

Gorazd G: petek, 8. maj 2009, ob 8.18 uri

Gamsar, zelo poučno in zanimivo predavenje o gamsih in kozorogih ter lepe fotke :D Me pa zanima, če ob svojih obiskih sredogorja in v kraljestvu visokih gora srečuješ in fotografiraš tudi drobcene ptice (planinska pevka, snežni vrabec, komatar in številne druge), ne samo velike živali. Ker si član DOPPS-a, te tudi ti majceni prebivalci verjetno zelo zanimajo. Kje, kdaj in katere si srečal? Ne sprašujem zato, da bi se kdorkoli hvalil o tem (tudi sam ne delam objav zaradi tega), le zanima me, da še kdo drug kaj napiše o teh drobnih in lepih spremljevalkah na gorskih poteh. Svojih fotografij ne bom objavljal tudi tukaj, lahko si jih ogledaš v Gorniških potepanjih.

urbe: petek, 8. maj 2009, ob 8.42 uri

Metulj osatnik [i:3f530e842c](Vanessa cardui)[/i:3f530e842c] na srčastolistnih mračicah [i:3f530e842c](Globularia cordifolia)[/i:3f530e842c] pri spomeniku na Peskih. [url=http://84.255.207.31/gallery/v/uporabniki/urbe/album1527/][img:3f530e842c]http://84.255.207.31/gallery/d/333314-2/krn0024.jpg[/img:3f530e842c][/url] @Gamsar: Za še boljšo primerjavo bi lahko dodal še sliko in opis muflona, ki je tudi prisoten v naših gorah

gamsar: petek, 8. maj 2009, ob 17.36 uri

Pa naj bo še nekaj o pticah. V gorah prebivajo številne vrste tega živalskega razreda. Bolje in hitreje se opazi večje. Ptice iz redu pevcev pa so majhne, letajo hitro in urno in je za njihovo opazovanje potrebno kar nekaj spretnosti. Kljub temu nas ti drobni prebivalci velikokrat navdušujejo s petjem. Èe smo nekoliko pozorni lahko v pasu ruševja in višje opazimo planinsko pevko. Komatar je kosu podobna ptica z veliko belo liso na prsih in vratu, ki spominja na konjski komat. Odtod tudi ime. Velikokrat zaslišimo predirljivo oglašanje krekovta, te šoji podobne ptice, ki spada v družino vranov. Tudi sinice so v gorskih gozdovih prisotne: gorska, velika, čopasta, menišček, plavček. Pa vendar ko rečemo ptice gora najprej pomislimo na vreščeče črne planinske kavke, ki nas pozdravijo na vrhovih gora in čakajo na kak košček kruha. Pomislimo na planinskega orla, ki jadra nekje daleč visoko nad nami. Pomislimo na belko ali snežnega jereba, ki se nas sploh pretirano ne boji. Je pa prebivalka visokogorskih trat. Ruševec živi v pasu ruševja in ravno v tem času je rastitev, ko naše gore v ranih jutrih prebuja "čiuši čiuši" pihanje tega gorskega petelina. Ptic v gorskih gozdovih pa je toliko različnih, da bi tukaj zmanjkalo prostora, če bi začel naštevati. Vsekakor pa je spomladanski čas pravi, če želimo spočiti tudi svoja ušesa ob prijetnem ptičjem petju.

Tejtej: petek, 8. maj 2009, ob 19.55 uri

Nagnjen sem k temu, da vse jemljem v roke :-) Planinska kavka s Kepe. Kot pravi [url=http://ptice.si/projekti/svetptic/slike/SP_PDF/SP_0802.pdf]Peter Trontelj[/url] ime ni najbolj posrečeno. [img:3c870c5851]http://tejtej.moj-album.com/slike/1471499/lA8hNYZxswS0rtuq.v.jpg[/img:3c870c5851] Planinski ali črni močerad s poti čez Komar, barvno bolj enoličen od navadnega. [img:3c870c5851]http://tejtej.moj-album.com/slike/1471499/6OU_lwQtFEESMdRc.v.jpg[/img:3c870c5851] Planinski pupek iz Krnskega jezera je mnogo bolj redka dvoživka. [img:3c870c5851]http://tejtej.moj-album.com/slike/1471499/NLrgA1gvZ243_8Oc.v.jpg[/img:3c870c5851] Razlog za pomanjkanje pupkov so ribe, ki jih v alpskih jezerih ne bi smelo biti, pa so jih desetletja nazaj tja naselili. Primer pisanca (pravzaprav pisanke) iz istega jezera, samci si bolj zaslužijo svoje ime. [img:3c870c5851]http://tejtej.moj-album.com/slike/1471499/xB9ZCnXzRzrAZ76M.v.jpg[/img:3c870c5851]

urbe: petek, 8. maj 2009, ob 21.39 uri

Krastačje orgije na Krstenici: [img:5f8eeb6920]http://84.255.207.31/gallery/d/334400-2/070429_krstenica3.jpg[/img:5f8eeb6920] Hrošča vrste pegasti vitki kozliček [i:5f8eeb6920](Strangalia maculata)[/i:5f8eeb6920] se »dol dajeta« ob mulatjeri pod Lajnarjem: [img:5f8eeb6920]http://84.255.207.31/gallery/d/334592-2/slatnik21_001.jpg[/img:5f8eeb6920]

mokovec: sobota, 16. maj 2009, ob 17.25 uri

Zna kdo določiti tega ptiča? Slikano na vrhu Kladiva. [img:1252927669]http://lynxlynx.info/foto/zuzki/vrabec-m.jpg[/img:1252927669]

gamsar: sobota, 16. maj 2009, ob 17.33 uri

To je že omenjana planinska pevka Prunella collaris. Je tipična prebivalka subalpinskega in alpinskega pasu v gorskem svetu. Torej drži se nad gozdno mejo čez leto, le pozimi se spusti do gozdov. Èestitam za uspešen posnetek te ne prav velike in dokaj hitre ptice.

Gorazd G: sobota, 16. maj 2009, ob 17.37 uri

Planinska pevka. V teh mojih objavah jo boš našel: http://www.gore-ljudje.net/novosti/43284/#19700101010000 http://www.gore-ljudje.net/novosti/35725/ http://www.gore-ljudje.net/novosti/36267/

mokovec: sobota, 16. maj 2009, ob 17.47 uri

U hvala, sta pa hitra. A obstaja kak spletni ključ za determinacijo naših/evropskih ptičev?

Gorazd G: sobota, 16. maj 2009, ob 17.54 uri

Le pozimi se spusti do gozdov.
Hm, tole je bilo sredi trde zime nad dva tisoč metri na glavnem grebenu Košute. http://www.gore-ljudje.net/novosti/35725/ In tole tudi. Pravzaprav še višje - v strmi steni na 2200 metrih sredi Martuljških gora. http://www.gore-ljudje.net/novosti/43284/#19700101010000 Priporočam ti, da se nehaš učiti na pamet in prepisovati iz knjig ter rajši tudi pozimi z izkušenim vodnikom obiščeš visokogorski svet. Marsikaj zanimivega boš videl.

mokovec: sobota, 16. maj 2009, ob 17.59 uri

Jaz sem to razumel kot "le pozimi se zadržuje tudi nižje". Nikar tako napadalno.

Gorazd G: sobota, 16. maj 2009, ob 18.05 uri

Jaz pa to nisem tako razumel in imam svoje razloge za to. Dve knjigi, ki sta poleg drugih odlični in zelo uporabni: http://www.cangura.com/knjigarna/naravoslovje/rastlinstvo-zivalstvo/zalozba-narava-kateri-ptic-je-to-ptici-evrope.php in John Gooders: Ptiči Slovenije in Evrope; prevedel in priredil: Janez Gregori

gamsar: nedelja, 17. maj 2009, ob 13.38 uri

Glej Gorazd vidim, da rad izpodbijaš vsako trditev, ki ni tvoja. To ni dobro. Lahko bi vedel, da za večino gorskih ptic in sesalcev, kateri se ne selijo ali hibernirajo, velja, da imajo značilne letne migracije. Pač so se prilagodili na ostro gorsko podnebje in razmere tako, da se v hudih zimskih razmerah spustijo nekoliko nižje, kajti puščava snega in ledu jim ne nudi dovolj hrane. V smrekovem gozdu, ruševju pa najdejo nekaj malega za preživetje. Èe si ti sredi zime videl planinsko pevko na 2000m nič nenavadnega. Saj ni avto, ki ga parkiraš v garažo, pač pa prosto živeča žival, ki ima sposobnost gibanja. Èe so bile razmere ugodne se je pomaknila više, če so slabše pa niže. Je to res tako težko razumet? Na podlagi nekaj osebkov ne moraš ocenit migracij celotne populacije, za katero pa pač velja trend premika v nižje lege. Tudi krekovti so pozimi skoraj do doline, pa krokarji, pa gamsi pa še bi lahko našteval.

mokovec: nedelja, 17. maj 2009, ob 18.56 uri

Danes se mi je na Kozjem vrhu periodično nastavljal Lastovičar: [img:327f1962e7]http://lynxlynx.info/foto/zuzki/lastovicar.jpg[/img:327f1962e7]

Gorazd G: ponedeljek, 18. maj 2009, ob 10.47 uri

Napisanega ni težko razumeti, o vsem ostalem pa v zasebnem sporočilu. Tudi o tem česar pri tebi ne razumem.

gamsar: ponedeljek, 10. avgust 2009, ob 15.28 uri

Glede na to da so mufloni že 40 let in več prisotni v Sloveniji, so se prilagodili tudi na zimske razmere. Ob prvem večjem snegu se pomaknejo iz sredogorja do dolin. Ob milih zimah niso odvisni zgolj od krmljenja, ob višji snežni oddeji pa tako kot vsa parklasta divjad, ne puščajo ponujene krme in hodijo na krmišča. Se pa s to vrsto v zadnjih letih dogaja, da načrtovalci odstrela in odvzema vodijo politiko zmanjševanja te vrste z glavnim argumentom, ker ni avtohtona. Kozorog je v Alpah avtohtona vrsta za razliko od muflona. Dokazano je, da je pri nas živel v zadnjih ledenih dobah. Žal se ne ve, kdaj in zakaj je izumrl. Dejstvo pa je, da se je ohranil v Gran Paradisu v Italiji. Od tam izvirajo vsi kozorogi v Alpah. Ugibati o tem, zakaj nimajo strahu pred človekom pa je težko. Mogoče zato, ker so potomci naseljenih živali, ki so bile v stiku z ljudmi. Mogoče zato, ker se na kozoroge lov ne izvaja. (izjemoma sanitarni odstrel) Moje stališče je, da imajo kozorogi precej večjo domovinsko pravico v naših gorah, kot mufloni. Èlovek se nebi smel igrati z naravo in vnašati organizmov, ki jih tam po naravni poti ni bilo. Ko pa je to storjeno, pa tudi ni najbolj etična poteza iztrebljanje tujerodne vrste. Torej prenehajmo z naseljevanji, izpuščanjem organizmov, ki ne sodijo v slovenski gorski svet.

mariborcan: ponedeljek, 10. avgust 2009, ob 19.36 uri

Hm, se vam ne zdi smešno debatirati o tem, katera žival ima kje večje domovinske pravice? Èe neka vrsta nekam ne sodi in se ne bo znala prilagodit, bo tako izumrla, drugače bo tam pač (pre)živela, kakorkoli je že prišla tja, četudi s človekovo pomočjo (saj pa je tudi človek del narave).

Rožle: ponedeljek, 10. avgust 2009, ob 23.51 uri

Preseljevanje tujerodnih vrst je eno najhujših možnih oblik onesnaževanja in meni ni prav nič smešnega pri debati o tej problematiki.

Domen: torek, 11. avgust 2009, ob 11.23 uri

Se strinjam z Rožletom, stvar niti slučajno ni tako nedolžna, kot bi bilo sklepati iz mariborčanovega posta in seveda prav nič smešna. Glavni problem pri teh nasilnih in neumnih preseljevanjih je, da tako preseljena živalska vrsta lahko povzroči popolno izumrtje kake druge vrste, tudi tamkajšnjih endimitov, kar ima lahko pogubne posledice na celoten ekosistem, vključno s človekom....

The_Edge: torek, 11. avgust 2009, ob 13.27 uri

Ja, saj to se je zgodilo v Dvojnem jezeru. Iz Wikipedie: Škodljivo je naseljevanje rib v jezera, ker pride do sprememb flore in favne. Tak primer je naselitev rib v Dvojno jezero leta 1991. Prej kristalno čisto jezero, se je spremenilo v jezero bogato obraslo z zelenimi nitastimi algami. Že leta 1996 so ribe v jezeru iztrebile vrsto ceponožnega raka Arctodiaptomus alpinus, ki se je prej masovno pojavljala. Leto kasneje so ribe iztrebile še ličinke mladoletnic in enodnevnic. Naštete vrste so v preteklosti kontrolirale rast alg. Ko so jih ribe iztrebile, so se alge in makrofiti nekontrolirano razmnožili, s tem pa negativno vplivajo na razmere v jezeru.
Se opravičujem če je bilo že govora o tem, ampak se mi zdi da paše tudi sem.

marfi: torek, 11. avgust 2009, ob 13.38 uri

Še nekaj branja na to temo: http://www.tujerodne-vrste.info

Domen: torek, 11. avgust 2009, ob 13.38 uri

Pa ne samo v tem jezeru, še v kupu drugih (Ledvička, Èrno j., Planina pri jezeru, Krnsko,...). Naš TNP bi bil lahko prava učna knjiga s te tematike....kako se stvarem NE streže...

mariborcan: torek, 11. avgust 2009, ob 22.05 uri

Verjamem, da imajo takšna preseljevanja lahko tudi negativne posledice, mene je skoraj bolj zmotil govor o tem, da neka žival nima "pravice" živeti na določenem področju...morda bi bilo primerneje reči, da nekam pač ne sodi, ker ni avtohtona.

gamsar: četrtek, 12. avgust 2010, ob 12.20 uri

Ta tema je kar nekam zamrla, kot da ni nič več živega v naših gorah. Samo še gorski tekači, alpinisti, planinci in turisti. :D Letošnje poletje sem opravil precej tur v visokogorje in srečal marsikaj. Po poti na Vrtaško sleme malega progastega gada, ki pa ni bil preveč razpoložen za fotografiranje. Večkrat sem po dežju srečal planinske močerade. Na vrhu Pršivca je letalo več metuljev lastovičarjev. Na Kaninu sem prav od blizu videl snežne vrabce. Tam me je presenetila tudi zelo velika ptica, ki ni bila orel. Bil je beloglavi jastreb. Iz skal pa je pokukala kozorogova koza s telemetrijsko ovratnico. Ve kdo kaj več o italijanski naselitvi kozorogov na Kanin? Z namenom spoznavanja alpske flore in favne smo se v okviru gorske straže PD LJ Matica tudi podali v dolino Triglavskih jezer. Imeli smo res srečo. V 2 dneh videli 5 svizcev, 3 gamse, 7 kozorogov in 3 belke. Še eno zanimivo srečanje je bilo po poti od Planine na Kraju proti Bogatinskim vratcem. V pasu ruševja 1600-1700m vsaj 2 km stran od zadnjega strnjenega gozdnega sestoja se je pasla srna, sredi gamsovih terenov. Je kdo srečal srnjad tako visoko ali še više? Èe je kdo naredil kakšn dober posnetek, naj ga prilepi.

brezlj: četrtek, 24. marec 2011, ob 22.09 uri

Glede na to da so mufloni že 40 let in več prisotni v Sloveniji, so se prilagodili tudi na zimske razmere. Ob prvem večjem snegu se pomaknejo iz sredogorja do dolin. Ob milih zimah niso odvisni zgolj od krmljenja, ob višji snežni oddeji pa tako kot vsa parklasta divjad, ne puščajo ponujene krme in hodijo na krmišča. Se pa s to vrsto v zadnjih letih dogaja, da načrtovalci odstrela in odvzema vodijo politiko zmanjševanja te vrste z glavnim argumentom, ker ni avtohtona. Kozorog je v Alpah avtohtona vrsta za razliko od muflona. Dokazano je, da je pri nas živel v zadnjih ledenih dobah. Žal se ne ve, kdaj in zakaj je izumrl. Dejstvo pa je, da se je ohranil v Gran Paradisu v Italiji. Od tam izvirajo vsi kozorogi v Alpah. Ugibati o tem, zakaj nimajo strahu pred človekom pa je težko. Mogoče zato, ker so potomci naseljenih [url=http://www.pavza.com/zivali]živali[/url], ki so bile v stiku z ljudmi. Mogoče zato, ker se na kozoroge lov ne izvaja. (izjemoma sanitarni odstrel) Moje stališče je, da imajo kozorogi precej večjo domovinsko pravico v naših gorah, kot mufloni. Èlovek se nebi smel igrati z naravo in vnašati organizmov, ki jih tam po naravni poti ni bilo. Ko pa je to storjeno, pa tudi ni najbolj etična poteza iztrebljanje tujerodne vrste. Torej prenehajmo z naseljevanji, izpuščanjem organizmov, ki ne sodijo v slovenski gorski svet.
Kolk številčni pa so pravzaprav kozorogi in kolk mufloni v Sloveniji danes? Približno.. A obstaja kako štetje ali ocene?

gamsar: četrtek, 24. marec 2011, ob 23.41 uri

Za zelo natančne podatke bi moral pobrskati po meni dostopnih virih. Pa se mi glede na pozno uro ne da. Ocena številčnosti populacij pa je pri teh dveh vrstah različna. Ocena številčnosti kozorogov temelji na dejanskem štetju osebkov v vseh treh kolonijah ali sub populacijah: (Bavšica, Kriški podi- Triglav, osrednje Kamniško Savinjske Alpe) Ocene se gibljejo za vsa našteta območja med 200 in 300 osebki. Ocena številčnosti pri muflonih pa temelji na kontrolni metodi ovzema. Torej sklepanje na absolutno številčnost iz podatkov o odstrelu in izgubah. V letu 2010 je bilo iz narave odvzetih cca. 700 osebkov muflonov v Sloveniji. Na podlagi izračuna, da odvzem predstavlja letni prirastek, ki je 20% celotne populacije pa dobimo oceno 3500 osebkov za celotno Slovenijo.