Creta di Mezzodi igorz: nedelja, 24. maj 2009, ob 20.09 uri; ogledov: 0Lahko bi rekel, da gre za povsem nepomemben vrh, ki leži severozahodno za mogočnim Serniom, pa temu ni tako. Kot običajno je tudi tokrat turo naštudirala Marjeta. Začetek poti 416 je kak km nad vasico Lovea, nad dolino Canale di Incario. Lepa pot naju pripelje do neoskrbovane koče Rifugio M. Sernio, kjer si privoščiva nekaj počitka. Prelistam vpisne knjige od leta 2002, razen skupine PD Celje (2004) Slovencev ne najdem vpisanih. Žal pa ima ta koča ob prostorni jedilnici s pravo kmečko pečjo le 4 ležišča brez odej. V pretoplem dnevu greva naprej po lepo obrezani poti, le zadnjih 10 minut je nekaj rušja, ki bistveno ne moti. Na vrhu je sredi rušja malo prostora, zato pa toliko večji in obširen razgled. Seveda je v prvem planu Monte Sernio na katerega je ravno od tukaj najlepši pogled, sledi pa cela paleta Karnijskih gora. Kar lep čas se zadrživa na vrhu, nato pa sledi rahel sestop in po poti proti vzhodu, sledi kratek vzpon, na drugi strani pa sestop v smeri Ricovero Casera di Mestri (lep na novo narejen bivak) za tiste, ki prihajajo iz Dierica. Seveda prav dol ne greva, temveč po slabo vidni stezici prečiva v desno, prestopiva neizrazit grebenček, potem pa greva na drugi strani po snežiščih navzdol. Zaradi snega seveda ne najdeva označene poti, zato sprva sestopava po neki grapi, potem pa kar po gozdnatem brezpotju sestopiva do označene poti 455, po kateri prečiva dolga pobočja zahodnih pobočij Sernia, nekaj vodnatih grap vse dokler ne prideva do gozdne ceste po kateri greva nazaj na izhodišče. S tem sestopnim podaljškom sva turo kar lepo podaljšala in tako naredila lep krog. Seveda pa morebitnim ponavljalcem predlagam, da z vrha sestopijo po poti vzpona do koče Sernio, pod kočo pa se priključijo na pot 455, bo bolj lahodno, vsekakor pa lepo in zanimivo. Več se lahko najde tudi tukaj:
http://www.sentierinatura.it/EasyNET/Frameset.asp?Code=sentierinatura&Page=FormDOC&IDD=532&FROMSTART=TRUE |
Odgovori
| | |
|
igorz: nedelja, 24. maj 2009, ob 20.09 uri Lahko bi rekel, da gre za povsem nepomemben vrh, ki leži severozahodno za mogočnim Serniom, pa temu ni tako. Kot običajno je tudi tokrat turo naštudirala Marjeta. Začetek poti 416 je kak km nad vasico Lovea, nad dolino Canale di Incario. Lepa pot naju pripelje do neoskrbovane koče Rifugio M. Sernio, kjer si privoščiva nekaj počitka. Prelistam vpisne knjige od leta 2002, razen skupine PD Celje (2004) Slovencev ne najdem vpisanih. Žal pa ima ta koča ob prostorni jedilnici s pravo kmečko pečjo le 4 ležišča brez odej. V pretoplem dnevu greva naprej po lepo obrezani poti, le zadnjih 10 minut je nekaj rušja, ki bistveno ne moti. Na vrhu je sredi rušja malo prostora, zato pa toliko večji in obširen razgled. Seveda je v prvem planu Monte Sernio na katerega je ravno od tukaj najlepši pogled, sledi pa cela paleta Karnijskih gora. Kar lep čas se zadrživa na vrhu, nato pa sledi rahel sestop in po poti proti vzhodu, sledi kratek vzpon, na drugi strani pa sestop v smeri Ricovero Casera di Mestri (lep na novo narejen bivak) za tiste, ki prihajajo iz Dierica. Seveda prav dol ne greva, temveč po slabo vidni stezici prečiva v desno, prestopiva neizrazit grebenček, potem pa greva na drugi strani po snežiščih navzdol. Zaradi snega seveda ne najdeva označene poti, zato sprva sestopava po neki grapi, potem pa kar po gozdnatem brezpotju sestopiva do označene poti 455, po kateri prečiva dolga pobočja zahodnih pobočij Sernia, nekaj vodnatih grap vse dokler ne prideva do gozdne ceste po kateri greva nazaj na izhodišče. S tem sestopnim podaljškom sva turo kar lepo podaljšala in tako naredila lep krog. Seveda pa morebitnim ponavljalcem predlagam, da z vrha sestopijo po poti vzpona do koče Sernio, pod kočo pa se priključijo na pot 455, bo bolj lahodno, vsekakor pa lepo in zanimivo. Več se lahko najde tudi tukaj:
http://www.sentierinatura.it/EasyNET/Frameset.asp?Code=sentierinatura&Page=FormDOC&IDD=532&FROMSTART=TRUE |
|