 boleklolek: nedelja, 7. junij 2009, ob 20.49 uri Za vse tiste, ki se niste udeležili največjega praznika naše planinske bratovščine, bi povedal, da je bila slavnostna slovestnost izpeljana brezhibno in na nivju, prav tako, kot se to spodobi za največji praznik vseh Slovenskih planincov in njihovih simpatizerjev...Tudi mene, ki sem zelo kritičen do zavoženih prireditev, so me topot prireditelji in organizatorji srečanja prijetno presenetili v pozitivnem smislu, saj so v teh težkih gospodarskih časih postorili vse, da smo se vsi zbrani ljubitelji pohopdništva in gorništva tam zgoraj na hrbtenici Krima, prijetno in brezskrbno počutili. Po nasmejanih in srečnih obrazih, ki so napolnili do zadnjega kotička velik šotor, v katerem je potekala prireditev, si lahko razbral, da so takšnega mnenja tudi ostali prisotni planinci....
Program uradnega dela prireditve in nato zabavnega druženja je potekal v klasičnem slogu. Ko smo si nekoliko odahnili in opravili modne revije preoblačenja in razkazovanja svojih telesnih lepot, smo se po večini vsi osredotočili na kvalitetno kulinariko naših gostiteljev [b:5ed53f0d02]Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik pod Krimom [/b:5ed53f0d02]in si potešili lakoto in vse skupaj zalili, da se nam ne bi slučajno kaj zasušilo. Vsepovsod so si sledila pozdravna srečanja in kramljanja med znanci in neznanci ter obvezni menikenski nastopi nekatirih posameznikov, ki nikoli ne zamudijo, da ne bi bili v središču pozornosti. Lahko smo spoznali veliko novih obrazov, ki jih v našem vsakdanjem planinskem utripu ne zasledimo zato je ta vseslovensko-planinska pravljica prav dobrodošla.
V uradni del so nas popeljala nasnejana in igriva dekleta pevskega zbora, pod budnim očesom prikupne dirigentke, oblečene čisto vse v živorudeče temne majice, tako, da če si na koncu šotora nahitro pogledal na oder, si mislil, da so razobesili kakšno bivšo partisko zastavo. Njihovo petje, pa je bilo kvalitetno in mikavno, zato se jim je veliko planincev med petjem tudi pridružilo..
Vsi povabljeni visoki gostje in domači govorniki, ki so nas nagovorili in pozdravili so nam zaželeli veliko zdravja, sreče in varnih pohodniških in gorniških podvigov v naših gorah, ter obljubili, da se bomo potrudili vsi skupaj, da življenje v naši gorah ne zamre. Kdor je pozorno poslušal govornike, si je lahko z lahkoto naslikal vizijo planinstva v prihajajoči sezoni in po njej in če se bojo vse izrečene besede in obljube uresničile in izpolnile, naša planinska barka ne more potoniti....
Pogrešal sem samo to, da se poleg pohval alpinistov za podvige v tujih gorah pohvali tudi garaško delo nekatirih naših P.D. in tudi posameznikov, ki dosegajo še večje rezultate, kot pa je vspon na kakega sedemtisočaka ali še višje. Poleg alpinističnih podvigov obstajajo tudi pohodniški, ki so včasih še bol naporni in zahtevni kot alpinistični. Tudi posamezna PD z njihovimi predsedniki na čelu, ki skrbijo za urejene in varovane poti, ter z raznimi pohodniškimi akcijami in udeležbami na raznih pohodih skrbijo za planinski utrip, si zaslužijo pohvalo in morda kakšno simbolično priznanje, da se jim dodeli na ta praznični dan. Vsa PD bi bila vesela takšnega priznanja in tudi mi bi jim z veseljem zaploskali za njihovo prizadevnost in se veselili z njimi....
Sledilo je nastopanje našega podmladka, ki so nas z svojim domiselnim skečem nasmejali do solz. Hvala vam dragi otroci, da ste nam pomagali, da smo prisotni lahko za nekaj trenutkov stopili v svoja rosno mlada leta. Bili ste čudoviti....
Sledilo je slavnostno razvijanje svečanega praporja- simbola [b:5ed53f0d02]PD Podpeč-Preserje [/b:5ed53f0d02]in predaja v roke postavnega praporščaka, ki se je po pripetju sponzorskih trakov, postavil v bok ostalim prisotnim praporjem posameznih PD društev. Tu si zaslužijo črno piko in grajo vsi tisti predsedniki PD, ki se niste udeležili sami ali poslali svojo delegacijo na praznovanje našega rojstnega dne in seveda s seboj prinesli svoj slavnostni prapor v počastitev tega slavnostnega dogodka. Vaše ravnanje ni odraz zrelosti utripa naše organizacije in prizadevanja izkazovanja pomembnosti in resnosti. Èe še ne veste, praporji so najviši simboli naše organiziranosti in verodostojnosti neke organizacije, zato brezpredmetno sodijo na tako svečano prireditev. Naj vam bojo za zgled [b:5ed53f0d02]PD zasavskega MDO in ostalih[/b:5ed53f0d02], ki so prinesli svoje praporje in nam vsem prisotnim izkazali vso čast in veličino naše PZS...
Na zelo domiselen in živopisan način se nam je nakratko predstavilo [b:5ed53f0d02]folklorno društvo Rožmarin[/b:5ed53f0d02] in nas z staroljudskimi narodnimi nošami, plesi in napevi navdušeno zabavalo. Ni kaj..čudovito...
Še enkrat smo v spremstvu brhkih deklet pevskega zbora skoraj vsi prisotni zapeli pesmi dve ali tri in se nato ponovno podali na kulinariko in namakanje popolnoma izsušenih grl....
Nekaj zaspančkarjev je že začelo z programom vračanja v domači kraj, da slučajno ne zamudijo dnevnika ali vremenske napovedi; pridružili, pa so se jim tudi tisti hiperaktivneži, ki so celo prireditev že čakali z nahrbtniki na ramenih zunaj šotora in čakali na štart proti domu, ko se prikažejo njihovi sotrpini in bi se najraje že vračali v dolino, še predno so prispeli na vrh Krima...
Da pa nam, ki smo ostali, ne bi bilo dolgočasno, pa so poskrbeli narodnozabavniki in privabili iz svojih glazbil prav tiste zvoke, ki so nas ponesle na plesišče, na katerem smo vsak po svoje, obuti ali bosi izvajali akrobatske like, ki jim pravimo podomače- plesi. Za pravo veselico in družno rajanje, pa je poskrbelo [b:5ed53f0d02]PD Hrastnik z njihovim predsednikom na čelu in nekaj posameznikov[/b:5ed53f0d02], ki so razgibali naše noge do skrajnih možnosti in globoko v nas pričarali veselje in srečo, ki smo si jo vsi ljudje vedno želeli...Hvala vam prijatelji iz Hrastnika in ostali, bilo nam je lepo in ostali nam bojo prijetni spomini...
Vabim vas, da si ogledate nekaj mojih slik iz praznovanja Dneva Slovenskih planincev na Krimu: [url]HTTP://samo-naprej.com[/url] |
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Prijava
O avtorjih