FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: torek, 14. julij 2009, ob 20.15 uri; ogledov: 0

Začela sva na parkirišču v Jezerski dolini pri izlivu Belega potoka. Prvi bolj topel dan se pri hoji skozi prijeten gozd ni kaj dosti poznal. Koča Saškega kralja je napol obnovljena in zaklenjena, jasa na kateri stoji pa razgledna in sončna. Nadaljujeva do struge, ki je nekoliko zmahana od snežnih plazov, tudi rušje na začetku nadaljevanja precej sili na pot, ampak gre. Še višje zapustiva označeno pot, ki vodi do bivakov Gorizia in zavijeva v desno na komaj vidno stezico, ki naju pripelje pod južno stene Male Lojtrice oz. na vstop na poševno gredino po kateri se povzpneva na vzhodno stran gore. Slediva možicem in iščeva najboljše prehode, ponekod je tam okoli I, prideva na manjše sedelce s katerega je globok pogled dol v dolino Mrzle vode, sledi še nekaj metrov lažjega plezanja, zatem pa se v zaključem vršnem delu stena postavi precej pokonci. Marjeta se naveže na vrv in spleza na vrh, sam se ji kmalu pridružim. Prav veliko prostora tam gor ni, saj je to ena najbolj ošiljenih ostric v Julijskih Alpah. Tudi nazaj dol se skrbno varujeva s pomočjo sidrišča na vrhu, ki služi plezalcem za spust ob vrvi. Sledi lahko plezanje nazaj dol do vstopnega mesta na gredino, kjer si vzameva čas za počitek in opazovanje širnega razgleda. Tudi sestop v Jezersko dolino ob šumenju Belega potoka je prav prijeten, še bolj pa poležavanje ob Rabeljskem jezeru.

igorz: torek, 14. julij 2009, ob 20.15 uri

Začela sva na parkirišču v Jezerski dolini pri izlivu Belega potoka. Prvi bolj topel dan se pri hoji skozi prijeten gozd ni kaj dosti poznal. Koča Saškega kralja je napol obnovljena in zaklenjena, jasa na kateri stoji pa razgledna in sončna. Nadaljujeva do struge, ki je nekoliko zmahana od snežnih plazov, tudi rušje na začetku nadaljevanja precej sili na pot, ampak gre. Še višje zapustiva označeno pot, ki vodi do bivakov Gorizia in zavijeva v desno na komaj vidno stezico, ki naju pripelje pod južno stene Male Lojtrice oz. na vstop na poševno gredino po kateri se povzpneva na vzhodno stran gore. Slediva možicem in iščeva najboljše prehode, ponekod je tam okoli I, prideva na manjše sedelce s katerega je globok pogled dol v dolino Mrzle vode, sledi še nekaj metrov lažjega plezanja, zatem pa se v zaključem vršnem delu stena postavi precej pokonci. Marjeta se naveže na vrv in spleza na vrh, sam se ji kmalu pridružim. Prav veliko prostora tam gor ni, saj je to ena najbolj ošiljenih ostric v Julijskih Alpah. Tudi nazaj dol se skrbno varujeva s pomočjo sidrišča na vrhu, ki služi plezalcem za spust ob vrvi. Sledi lahko plezanje nazaj dol do vstopnega mesta na gredino, kjer si vzameva čas za počitek in opazovanje širnega razgleda. Tudi sestop v Jezersko dolino ob šumenju Belega potoka je prav prijeten, še bolj pa poležavanje ob Rabeljskem jezeru.