FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

panda: nedelja, 26. julij 2009, ob 12.32 uri; ogledov: 0

Mater, ti pa si hiter. Kar iz enega konca na drugega, tebi nič, meni nič. Jaz rabim za to dva dni.

boleklolek: sobota, 25. julij 2009, ob 17.10 uri

Včeraj je bil prav en lep dan za potepanje, pa se odločim skočiti v Logarsko dolino osvežit na Okrešelj in za lepši razgled naokoli in potešitev apetita mojega fotoaparata, pa se bom povzpel še na Mrzlo goro in nahranil tačrne kavke, ki so vedno vesele neslanih arašidov in sira. Malo debelo sem gledal tam doli pri slapu neke policaje, a sem se hitro pobral navzgor do koče, ker sem predvideval, da bo tam zatišje in planinski mir. Zmotil sem se, mira ni bilo le kup firbcov vsled tragičnega dogodka, ki so bulili v dolino in pametovali, zato odhitim naprej, saj sam ne sodelujem z takšnimi radovedneži. Nekje višje na poti na Savinjsko sedlo sedem in malo pomalicam, ko prispe po poti navzgor prijeten možak vesel in nasmejan. Po nekajminutnem klepetu spoznam, da je to [b:367c4c9c1a]Martin3[/b:367c4c9c1a], katerega članek sem bral prejšni večer, ko je pisal o Mrzli gori. Del poti sva nadaljevala skupaj, nato se on odpravi skozi Mrzli dol na Križ, jaz pa se shladit na lepotico Mrzlo Goro. Še na travnatem pobočju srečam priletno gospo z simpatičnem možem, ko malicata na travnati ravnici. Ko ju pozdravim in povprašam, kako je kaj zgoraj na vrhu, mi povesta, da se splh gor ne da, da je preveč krušlivo. Malo se nasmehnem in jima zagotovim, da je pot na goro pred nami najtežje začeti, nato je vedno lažje proti vrhu. Èe nista pripravljena za prostoročno plezanje, pa naj raje ne poskušata. Že sem se povzpel nekaj deset metrov, malo fotkam naokoli in uživam v prečudovitem pogledu na naše lepotice, ko vodim in slišim Martina3, kako usmirja dva planinca in jima dopoveduje, kje se začne pot za na Mrzlo Goro, saj sta že skoraj prečila snežišče pod Savinjskim sedlom. Povzpnem se še nekoliko višje, ko ponovno fotkam in opazim spodaj omenjena planinca, kako plezata kr neki sem ter tja in mi delujeta popolnoma izgubljeno. Takoj sem vedel, da iz te moke ne bo nobenega kruha. Upal sem samo, da se bosta srečno vrnila in zapustila teren, ki mu nista dorasla. Nekako z veliko muke jima je uspelo srečno stopiti na markirano pot. Še večkrat sem fotkal in ju opazoval, kako sledita mojemu vsponu in bil vesel, da mi ni potrebno ponovno v akcijo reševanja... Že dva dni poprej sem na Begunščici reševal neko žensko, ki je prav tam kjer so namestili spominsko ploščo preminule planinke, zašla z prijateljico z poti po strmini v skalovje. Prijateljica je padla na spodnje melišče in se k sreči samo malo potolkla in popraskala ter uspela živa spustiti na Prevalo, žensko, pa sem vso panično in prestrašeno nekako uspel izvleči iz grape in jo predal pomoči, ki so jo poslali iz koče na Prevali... Na povratku iz Mrzle Gore sem pregledal ves tern in ugotovil, da je markiranje zelo slabo in nepopolno za tako zahteven vspon kot je Mrzla Gora. Tudi obstoječe markacije so izbledele in potrebne temeljite obnove. Tisti ki skrbite za ta dvorišče, vas je lahko vse po vrsti sram, da ne omogočite vsem planincem varen vzpon po markirani poti na to prečudovito goro. En dan poprej so morali avstriski reševalci pomagati sestopiti našemu planincu z Mrzle Gore, ker se je izgubil in zaplezal. Morda je k temu pripomoglo prav slabo markiranje. Vzpon na Mrzlo Goro je za tiste, ki se odpravljate prvič nanjo resen in premišlen pristo, ki narekuje zbranost, dobro psihofizično pripravjenost, pazlivost in strpnost. Zaradi izpostavljenosti in obilice prostoročnega plezanja, potrebujete poprej tudi nekaj izkušen trokrakega vzpenjanja...V nasprotnem primeru, pa se raje povzpnite na Kamniško Sedlo in občudujte njeno lepoto.... Pri spustu sem imel čast, da sta me spremljala z ene strani naš na avstriski strani pa avstriski helihopter. V steni pri turskem žlebu sta se vspenjala dva alpinista, spodaj na snežišču, pa se je neka družina petih članov le z težavo prebijala po razmočenem snegu na Savinjsko sedlo. V grapi kjer pričnemo vspon po klinih in jeklenicah srečam pohodnika, ki pove, da je bil na jezerski Babi in Ledinskem Vrhu in bo še malo pokukal na vrh Mrzle Gore. A dlje kot do prvih niskih borovcev, kjer markirana pot obide skalno škrbino, ga nisem videl priti. Tu postane in se zazre v bleščeče skalovje pred seboj. Èez čas se še enkrat se ozrem nazaj, da pofotkam avstriski helihopter na nebu in pri tem opazim, da ni možak prav nič navdušen nad svojo potjo in jo lepo sopiha nazaj za mano na Okrešelj. Na Okrešlju pri koči se prikaže vedno več sandalarjev in opankarjev ter firbcov, ki so strokovno pametovali o jutranjem tragičnem dogodku. Vrli nadzorni policist, ki je bil prisoten tu pri koči jih opozarja na neprimerno obutev, a vprašanje je če so ga razumeli, saj je bilo veliko tujcev. Ker je bilo lepo vreme skočim še na Oljševo, da pofotkam Raduho in Peco in malo zaležem v travo in posončim tabele dele telesa. Na povratku se ustavim še v Kamniku v Lidlu in si privoščin kar štiri sladolede....

panda: nedelja, 26. julij 2009, ob 12.32 uri

Mater, ti pa si hiter. Kar iz enega konca na drugega, tebi nič, meni nič. Jaz rabim za to dva dni.

mariborcan: ponedeljek, 27. julij 2009, ob 12.52 uri

Èe nista pripravljena za prostoročno plezanje, pa naj raje ne poskušata.
Prostoročno plezanje? To je tako, da imaš roke proste za držanje sendviča in pira? Še večkrat sem fotkal in ju opazoval, kako sledita mojemu vsponu in bil vesel, da mi ni potrebno ponovno v akcijo reševanja... Že dva dni poprej sem na Begunščici reševal neko žensko,...
Boleklolek, ponovno v akciji...

Gorazd Bokšan: ponedeljek, 27. julij 2009, ob 14.01 uri

trokrakega vzpenjanja..
:lol: Pot sem opravil konec junija 09, varovala (kolikor jih je) so nepoškodovana, markacijam se lahko lepo sledi in so ob ustrezni zbranosti vidne. Menim pa, da je pot primerna za izkušene planince, ki so vajeni "trokrakega" vzpenjanja in jo ni potrebno dodatno zavarovati. Moram priznati, da sem te kar malo pogrešal, srečno in varen korak.

boleklolek: ponedeljek, 27. julij 2009, ob 22.15 uri

Gospodu [b:32aaa43680]mariborcanu[/b:32aaa43680] moram razložiti, da sem imel v mislih z prostoročnim plezanjem sistem vzpona po skalovju brez alpinističnih pomagal ( varovalno vpenjalnega pasu, raznih zagozd ali klinov,obešalk, cepina, vrvi in bogsigavedi kaj se še uporablja pri premagovanju težjih pristopov in vzponov na začrtani poti). Strinjam pa se z gospodom [b:32aaa43680]Gorazdom Bokšanom[/b:32aaa43680], da ni potrbno dodatno varovati pristopa na našo lepotico, bi pa bilo v veliko pomoč tistim, ki se šele srečujejo z težjimi vsponi, če bi se v grapi pri prehodu iz ene strani v drugo namestil spodaj pod prvi klin še en dodatni, pa tudi tisti z krajšimi nogami bi imeli lažji zagon in ne bi potrebovali pomoči. Določene markacije so lepo vidne in obnovljene, so pa tudi take obledele potrebne obnove, posebno smerne črtaste oznake, ki nam nakazujejo menjavo smeri. Za mene osebno in izkušene planince in tiste, ki so se že vspeli na Mrzlo Goro verjamem, da je vse O.K. saj so še veliko slabše ponekod označene markirane poti, toda če bi se vse obledele markacije obnovile in še na nekatirih mestih dodale, sem prepričan, da bi to prelepo goro obiskalo veliko več tistih, ki si to zelo želijo.... Trokrako vspenjanje, pa je moja osebna simbolika za prikaz tehnike plezanja, kjer vedno uporabljaš sistem oprijema na podlago plezalne površine ali dve roki in ena noga ali dve nogi in ena roka. Da ne bo pomote, lako uporabljaš tudi vse štiri okončine, manj od uporabe treh, pa ne svetujem začetnikom in tistim manj iskušenim.

Tejtej: torek, 28. julij 2009, ob 7.59 uri

Prejšnji stavek je popoln nesmisel.

jjanez: torek, 1. september 2009, ob 15.44 uri

Za pot na Mrzlo goro je na podlagi informacij iz vodnikov in forumov značilno, da ni pretirano zavarovana. Ta gora me zelo privlači, po drugi strani pa me malo plašijo informacije o težavnosti, krušljivosti, slabih markacijah... Lahko rečem, da nisem začetnik - prehodil sem skoraj vse poti v Vzhodnih Julijcih (Via Italiana, Montaž preko lestve, obe Hanzovi, Vrbanove, Plemenice (bambergovo), v K - S alpah pa Kremžarjevo na Kočno, Frischaufovo na Mlinarsko sedlo, Turski žleb, Dolgi hrbet, pa tudi pot z Mlinarskega sedla na Grintovec je na nekaterih mestih kar precej zahtevna. Glede na te moje "reference" bi prosil zs mnenje, kam bi umestili po težavnosti pot na Mrzlo goro. Hval za informacije!

CarpeDiem: torek, 1. september 2009, ob 15.50 uri

Na parih mestih boš morda pogrešal kakšen meter jeklenice, sicer pa menim, da ni konkurenčna "Italiani" na Mangrt, ali pa npr. Bambergova (ki jo imam zelo sveže v spominu) se mi zdi za odtenek težja! P.S. Sam sem se povzpel na Mrzlo goro z Jezerskega, preko Ledin, potem pa Jezersko in Savinjsko sedlo, ter vzpon na Mrzlo goro, potem pa po isti poti povratek! Kolikor sem se takrat pozanimal, naj bi bil to najlažji dostop! :D

Domen: torek, 1. september 2009, ob 16.08 uri

Èe ti omenjene poti niso povzročale težav, boš na Mrzli gori samo užival.... :D Pa Via Italiana in Montaž sodita že skor bolj v Zahodne Julijce...

spleza: torek, 1. september 2009, ob 17.12 uri

Èe ti omenjene poti niso povzročale težav, boš na Mrzli gori samo užival.... :D
Verjetno da res. Za gornika z malo izkušnjami je Mrzla gora trd oreh, za izurjenega pa ravno nasprotno (poslastica). Je pa vzpon z Mrzlega dola nad Okrešljem precej zahtevnejši od tistega iz Matkovega kota. Drži, da se je treba na čase tudi dobro prijeti. Orientacija je malček zahtevnejša tik pod vrhom, a če človek dobro pogleda ... 8) Sicer pa so prehodi prav krasni. Pazljivo v sestopu (zelo zahtevno v smeri Mrzlega dola)! Pa srečno.

nikolaj: torek, 1. september 2009, ob 18.30 uri

Jaz sem bil gori v avgustu. Pričakoval sem ne vem kaj, pa nisem našel nič drugega kot markirano (v vsakem trenutku in metru nedvoumno) pot, varovano za moj okus celo več kot je potrebno (nujno), šodrasto sicer ja, pa nič bolj kot marsikje drugje (Krofička lani je bila precej bolj neugodna). Bilo pa je mirno, šele na sestopu proti razcepu sem srečal prve ljudi, nihče ni kričal ponarodelih pesmi, bilo je prav osvežujoče v primerjavi s težkim zrakom v dolini, skratka čudovita pot, z lepo (koliko se je pač videlo) panoramo, nerodno zna biti edino v res gosti megli. [url=http://nikolaj.moj-album.com/album/16602061/]Slike[/url] in še [url=http://www.radgona.com/?p=54]zapis [/url]na blogu.

mosovnik: sreda, 2. september 2009, ob 7.51 uri

Jjanez:glede na tvoje reference, ti bo vzpon na M.goro samo v užitek, še posebej ob lepem vremenu. Ker je M.gora malce odmaknjena od ostale verige KSA, bi ti morda namignil, da ko se odločiš za vzpon, poskusiš z prečenjem:iz Matkovega kota navzgor in preko vrha na Okrešelj ali v obratni smeri. Tako bi spoznal goro v vsej svoji lepoti "na šus". Seveda ti ostane še pristop po brezpotju čez Hudi prask, pa čez.....ampak to se že šteje med alpinistične vzpone. Korajža velja in srečno.

boleklolek: petek, 4. september 2009, ob 20.01 uri

Bi pa še nekaj opozoril tiste, ki se imate namen odpraviti na Mrzlo Goro, da se pogledate v ogledalo in se vprašate ali ste dovolj pripravljeni na ta v določenih pogojih zelo zahteven vspon na njen vrh. Veliko pomembnost odigrajo klimatske razmere in trenutno vremensko stanje tistega dne. Pomembno je dobro počutje, primerna kondicija, popolna zbranost, brezhibna obutev in idealne vremenske razmere. Posebno pozornost posvetite vlažnosti skalovja, a najnevarnejši je dejavnik možnost prisotnosti megle. Èe se slučajno zatečete v megleni ovoj in izgubite orentacijo na izpostavljenih delih, obvezno počakajte na mestu, da se megla dovolj razreči, če pa niste popolnoma zbrani ali zapadete v panično stanje, pa vam svetujem, da nemudoma pokličete pomoč, saj vam že en sam napačen korak na nekatirih izpostavljenih delih lahko povzroči zdrs in padec v osrčje Okrešlja..... Želim, da vsakdo sam presodi kaj zmore. In če ni dovolj prepričan vase naj zaprosi nekoga, ki se je že večkrat povzpel po omenjeni poti ali pa naj se priključi kakemu PD ponudniku, ki bo obiskal omenjeni vrh. Neglede na naše pisanje tu na forumu spoštujte zakonitosti Mrzle Gore.... Včasih smo prepevali...Mrzla Gora ni nora....nor je tist, ki gre gor.....Pa varen korak in lep planinski vspon vam želim....

solo86: sobota, 5. september 2009, ob 19.25 uri

dlodlekboblek....:)

CarpeDiem: sobota, 5. september 2009, ob 20.45 uri

@BolekLolek - sicer tvoje opozorilo velja bolj kot ne za vse griče, morda je Mrzla gora za odtenek težja od nekatrih dvatisočakov, a vendar spet ni tak bavbav! P.S. - Lahko kmalu pričakuješ da te bo Filip podučil da se piše vZpon in ne s S-jem! :lol:

mariborcan: sobota, 5. september 2009, ob 20.57 uri

Posebno pozornost posvetite vlažnosti skalovja, a najnevarnejši je dejavnik možnost prisotnosti megle. Èe se slučajno zatečete v megleni ovoj in izgubite orentacijo na izpostavljenih delih, obvezno počakajte na mestu, da se megla dovolj razreči, če pa niste popolnoma zbrani ali zapadete v panično stanje, pa vam svetujem, da nemudoma pokličete pomoč, saj vam že en sam napačen korak na nekatirih izpostavljenih delih lahko povzroči zdrs in padec v osrčje Okrešlja....
No, bolek, pretiravati res ni treba! Ko človek bere vse tvoje nasvete, dobi občutek, da gre za ne vem kaki alpinistični vzpon. Ne vem tudi, zakaj bi bila megla tako kritična, saj pa gre za markirano pot. Dobro, mogoče kje kaka markacija manjka, ali kaj si pač mislil, ampak še vedno se da kar dobro ugotoviti, kje ljudje hodijo. Noben (no, ja ) pa verjetno ne bo tako nor in kar rino v neko steno ali kam. Pa tudi nasveti po klicanju pomoči so malo mimo, razen seveda za primere resne nesreče. Se vsekakor strinjam, da vzpon na Mrzlo goro za povprečnega planinca ni igrača, vendar pa spet ni tako hudo, kot se ponekod prikazuje.

boleklolek: nedelja, 6. september 2009, ob 8.26 uri

Za iskušenega in prekaljenega gornika in seveda vsakega alpinista so moja dobronamerna opozorila brezpredmetna. Sam sebi tudi ne bi nikoli dopovedoval, kar sem v prejšnjem podlistku opozorilnega napisal. Moje dobronamerno opozorilo je bilo rojeno iz predpostavke, da smo planinci sestavleni iz zelo različnega testa tako po duševni in fizični sposobnosti. Sam se družim z štirimi društvi v katerih je preko šesto članov in so povprečne starosti nad pedeset let. Povem vam, da po pogovoru, ki sem ga imel v kratkem v vseh društvih je le nekaj posameznikov, ki so se na svoji planinski poti povzpeli na Mrzlo Goro. Veliko jih je poskušalo in tudi odstopilo od pristopa, ker se jim je zdela lepotica prezahtevna. Sam sem že pred leti predlagal v vseh omenjenih društvih, da jih popeljem na omenjeno razgibano in akrobatsko pot, a žal ni bilo nobenega zanimanja za takšen izlet in nekako v obrazložitev dobim odgovor, da je to pretežka tura in kot taka ni primerna za povprečnega gornika. Pred tremi leti, ko sem se vračal z Mrzle Gore je prišel za menoj z vrha neki mlajši moški brez nahrbtnika in v popolni opremi dobrega športnika- čelada, rokavice in plastenka za pasom. Že zgoraj na vrhu nam je razkazoval kako zna telovaditi in lepoto svojega atletskega telesa. Nismo bili dolgo na vrhu, saj se je iznenada prikradla megla preko Kamniškega sedla in ovila vrh v sivi ovoj. Seveda se je postavni mladenič hotel izkazati, da je najhitrejši pri spustu v dolino in kot tak nenadoma zavije z markirane poti. Imel je izjemno srečo, da je to opazila moja prijateljica, ki se je spuščala prva in je poklicala za njim, da je zgrešil pot in prav v trenutku, ko mu je zdrsnilo a k sreči brez večjih poškodb. Èe bi se to dogodilo na izpostavljenem delu, mu ne bi bilo pomoči....Maldemič se je tako prestrašil, da je vso pot nato pridno hodil za nama in se spodaj na trdnih tleh, tudi zahvalil obema za nesebično pomoč.. V uvodnem delu te tematike pa sem že omenil, da se je isto dogodilo letos nekemu pohodniku dan pred mojim vsponom, ki ga je presenetila meglja v povratku in se je zaplezal nekam na Avstrisko stran, da so ga reševali tri ure Avstriski alpinisti z helihopterjem, pa še naši reševalci so priskočili na pomoč. Moje opozorilo sem stkal na podlagi zgoraj opisanih primerov in se seveda ne nanašajo na izkušene gornike temveč na tiste, ki se ne upajo, pa bi vseeno radi sledili našim korakom na to prečudovito kamniško lepotico.....Nesreča nikoli ne počiva......

jjanez: ponedeljek, 28. september 2009, ob 8.51 uri

V soboto sem bil na Mrzli gori z Mrzlega dola. Za mene je bila zelo zahtevna pot, saj je varoval le za vzorec, je pa na najbolj izpostavljenih mestih skala trdna, bila pa je tudi suha, tako da ni bilo težko najti oprimkov. Ta pot je po mojem mnenju nekak antipod zavarovanim potem (Triglav, Prisojnik). Bolj kot kline in jeklenice sem pogrešal markacije - dobro bi jih bilo obnoviti in še katero več narisati. Drugače pa je to tura, ki se jo človek z veseljem spominja in ti daje neko notranje zadovoljstvo. Zelo jo priporočam, seveda pa je potrebna korajža in velika mera pozornosti. Bi pa še nekaj vprašal: kako bi po težavnosti primerjali to pot s potjo na Montaž - mislim Findeneggov žleb, ki je v vodnikih ocenjen z I in II na nekaterih najtežjih mestih. Hvala za informacijo.

mariborcan: ponedeljek, 28. september 2009, ob 10.51 uri

Bi pa še nekaj vprašal: kako bi po težavnosti primerjali to pot s potjo na Montaž - mislim Findeneggov žleb, ki je v vodnikih ocenjen z I in II na nekaterih najtežjih mestih. Hvala za informacijo.
Meni se zdi nekje podobno. Je pa res že nekaj časa, odkar sem šel po katerikoli od obeh poti.

boleklolek: ponedeljek, 28. september 2009, ob 20.55 uri

K razmišlanju [b:42b143178b]mariborcana[/b:42b143178b] bi samo to dejal, da je omenjena pot na Montaž za otenek lažja, zahteva pa razum, voljo in prisebnost ter seveda kondicisko pripravljenost.....