FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

turbo: ponedeljek, 27. julij 2009, ob 16.29 uri; ogledov: 0

Po 17 letih sva se z Matjažem ponovno odločila za vzpon na Vrh Krnice. Tokrat sva za izhodišče izbrala Bavšico, Kluže, od koder sva se prvič povzpela na goro, pa so bile izbrane za smer sestopa. Pri vzponu nama je prišlo zelo prav, da sva že pred leti raziskala spodnji del poti do Velike Rupe. V nedeljo zjutraj sva se tako odpravila na pot in kmalu prišla do kraja, kjer se odcepi težko razvidna stezica v smeri Velike Rupe in grebena Kobil. Sprva sva še sledila ostankom stezice, kmalu pa sva se znašla v visokih travah in le poznavanju terena se lahko zahvaliva, da sva brez težav prišla do krnice Velika Rupa. Hoja do tu je bila zelo naporna, saj se zaradi bujnega rastlinja ni videlo kam stopaš, pa tudi strmina je bila sem ter tja prav poštena (Loški steni primerna). Nato sva se v cik-caku prebila preko balvanov do manjšega snežišča pod Kobilo, potem pa tik ob grebenu Kobile nadaljevala vzpon v smeri grebena Loške stene. Kakih 100 višinskih metrov (na oko) pod grebenom sva nato prečila v desno, pod široko gladko ploščo, preko katere sva prišla s poplezavanjem ob njenem desnem robu (sem ter tja blizu II). Sledilo je še malo strmega, deloma travnatega deloma skalnatega terena in že je pogled zaplaval v prazno....pravzaprav sva pred nama zagledala Jerebico, pod nama pa Log pod Mangrtom. Na greben sva prišla skoraj točno na sredini med Vrhom Krnice in Oblice. Sledilo je še poplezavanje po grebenu do Vrha Krnice (mestoma II, skala a la Paklenica, izpostavljenost mestoma bajna) in kaj kmalu sva se znašla na vrhu. Bilo je tako lepo, da sva kar nekaj časa "Bogu kradla cajt". Nato pa je prišel na vrsto sestop, kateri je potekal malce (oziroma precej) drugače, kot sva načrtovala. Naj napišem le to, da sva uspešno sestopila v Kluže, da pa je sestop trajal dlje kot sva sprva načrtovala, saj sva vmes raziskala še stransko dolino pod vrhom V Gradu, ki se spodaj zaključi v Krnici pod grebenom Naklo (po katerem vodi pot iz oziroma v Kluže). Lepa, divja in samotna dolina. Jaz sem jo krstil za najino Dolinu miru, tako mi je bila všeč (oziroma mi je še). Bolj podrobno o tej dolini in kaj sva njej iskala, pa ne bi (da ne bom koga zavedel !) Gledano v celoti, tura z veliko začetnico. Dolga, naporna, prekrasna, vredna vsake kaplje znoja. Matjaž me je opozoril (hvala), naj omenim, da sva greben Naklo splezala pravoverno po grebenski rezi in to v sestopu. Zelo izpostavljeno, a brez večjih težav. "Normalna pot" ta del obide. P.S. Jure, hvala za prevoz iz Kluž v Bavšico. Tistih nekaj km asfalta bi me pa povsem dotolklo !

turbo: ponedeljek, 27. julij 2009, ob 16.29 uri

Po 17 letih sva se z Matjažem ponovno odločila za vzpon na Vrh Krnice. Tokrat sva za izhodišče izbrala Bavšico, Kluže, od koder sva se prvič povzpela na goro, pa so bile izbrane za smer sestopa. Pri vzponu nama je prišlo zelo prav, da sva že pred leti raziskala spodnji del poti do Velike Rupe. V nedeljo zjutraj sva se tako odpravila na pot in kmalu prišla do kraja, kjer se odcepi težko razvidna stezica v smeri Velike Rupe in grebena Kobil. Sprva sva še sledila ostankom stezice, kmalu pa sva se znašla v visokih travah in le poznavanju terena se lahko zahvaliva, da sva brez težav prišla do krnice Velika Rupa. Hoja do tu je bila zelo naporna, saj se zaradi bujnega rastlinja ni videlo kam stopaš, pa tudi strmina je bila sem ter tja prav poštena (Loški steni primerna). Nato sva se v cik-caku prebila preko balvanov do manjšega snežišča pod Kobilo, potem pa tik ob grebenu Kobile nadaljevala vzpon v smeri grebena Loške stene. Kakih 100 višinskih metrov (na oko) pod grebenom sva nato prečila v desno, pod široko gladko ploščo, preko katere sva prišla s poplezavanjem ob njenem desnem robu (sem ter tja blizu II). Sledilo je še malo strmega, deloma travnatega deloma skalnatega terena in že je pogled zaplaval v prazno....pravzaprav sva pred nama zagledala Jerebico, pod nama pa Log pod Mangrtom. Na greben sva prišla skoraj točno na sredini med Vrhom Krnice in Oblice. Sledilo je še poplezavanje po grebenu do Vrha Krnice (mestoma II, skala a la Paklenica, izpostavljenost mestoma bajna) in kaj kmalu sva se znašla na vrhu. Bilo je tako lepo, da sva kar nekaj časa "Bogu kradla cajt". Nato pa je prišel na vrsto sestop, kateri je potekal malce (oziroma precej) drugače, kot sva načrtovala. Naj napišem le to, da sva uspešno sestopila v Kluže, da pa je sestop trajal dlje kot sva sprva načrtovala, saj sva vmes raziskala še stransko dolino pod vrhom V Gradu, ki se spodaj zaključi v Krnici pod grebenom Naklo (po katerem vodi pot iz oziroma v Kluže). Lepa, divja in samotna dolina. Jaz sem jo krstil za najino Dolinu miru, tako mi je bila všeč (oziroma mi je še). Bolj podrobno o tej dolini in kaj sva njej iskala, pa ne bi (da ne bom koga zavedel !) Gledano v celoti, tura z veliko začetnico. Dolga, naporna, prekrasna, vredna vsake kaplje znoja. Matjaž me je opozoril (hvala), naj omenim, da sva greben Naklo splezala pravoverno po grebenski rezi in to v sestopu. Zelo izpostavljeno, a brez večjih težav. "Normalna pot" ta del obide. P.S. Jure, hvala za prevoz iz Kluž v Bavšico. Tistih nekaj km asfalta bi me pa povsem dotolklo !

spleza: ponedeljek, 27. julij 2009, ob 19.46 uri

Gledano v celoti, tura z veliko začetnico. Dolga, naporna, prekrasna, vredna vsake kaplje znoja.
Verjamem, čeprav ne poznam. Hvala, da si me spomnil nanjo (le kako mi lahko ušla iz spomina - želja namreč).

Tejtej: nedelja, 27. september 2009, ob 14.49 uri

Včeraj na Vrhu Krnice brez prečenja, vendar ne bi rad odpiral nove teme. V Klužah naju preseneti, da je na začetku poti že parkiran avtomobil s tolminskim grbom. Še večje presenečenje malo višje na poti sta Primorca (še enkrat hvala za rupurut in pelin), ki nista prišla s tem avtom. Gneča na malo znani gori. Do konca neoznačene poti ni težav, potem pa štirje pari oči zgrešijo rdečo oznako v zožitvi široke grape, nad katero je na videz navpična stena. Opazimo jo šele dol grede. Tako pa pretiravamo v interpretaciji opisov, ki pravijo, da je treba pobočje prečkati v desno, zato se vzpnemo po travah in manjših grapah desno od prave (iskali smo pač "neizrazito"). Težavam se izogibamo v desno, pod samim vrhom Kobile pa s sopotnikom zavijeva levo in spet najdeva pot, drugi par gre še višje, kar na greben, ki vodi do Vrha Krnice. Z vrha so bili menda vidni tudi pohodniki iz smeri Briceljka, vendar se že pred njihovim prihodom vrnemo in ob povratku srečamo še trojico, ki ni nameravala doseči vrha. Upam, da do mojega naslednjega obiska ne bo minilo 17 let.