FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: nedelja, 2. avgust 2009, ob 18.39 uri; ogledov: 0

Goro sva imela že nekaj let ogledano, nanjo ne vodi nobena na karti "označena" pot. Vzpon sva opravila v Nedeljo 26.7.09. Začela sva v majhnem zaselku Culzei v dolini Pesarina, do passo Siera in istoimenske planine sva hodila po lepem kolovozu, ki je za javni promet zaprt. Tam srečava italijanski par, ki je glede gore dobro načitan, gor pa še nista bila. Družno smo hodili do razcepa "normalnih" smeri, nato pa smo se ločili, midva sva se odločila za bolj desno varianto v smeri Piccole Siera, italijanski par je ubral levo. Pod izrazito grapo je bilo še obširno snežišče, ki sva ga prečila, zatem pa vstopila v senčno grapo. Že takoj na začetku je siten prehod, ki ga olajša nameščena vrv. Takoj se prične plezanje dobre I. Nekoliko višje srečava tri, ki sestopajo. Povedo, da je višje težko mesto, katerega si prosto niso upali preplezati. Kar takoj seveda tudi midva nisva obrnila in sva plezala naprej do navedenega mesta. Dobro II. v dolžini kakih 25 metrov sva preplezala in nadaljevala v razgibanih grapah vse do vrha, vmes naletela na vsaj 3-4 urejena sidrišča za spust oz. varovanje. Na vrh smo skoraj istočasno prišli z italijanskim parom, ki je spodaj izbral levo varianto. Razgled odličen, zato nam ni bilo težko biti gor dobro uro, v tem času so naokoli prišli tudi tisti, ki sva jih spodaj srečala. Težko dostopna gora pa kar 7 nas je bilo gor, vpisov pa zelo, zelo malo. In neverjetno eden me je že nekje videl pa se ni spomnil kje, moja spremljevalka, pa je je ostale tri srečala pred tremi leti na Cimi Palombino, skoraj znanci smo se z vrha razšli. Midva po "normalki", ki naj bi bila nekoliko lažja od one druge po kateri sva prišla gor, pa sva vseeno na treh mestih varovala z vrvjo in tudi ta grapa nikakor ni sprehod, sidrišč ni, le na enem zelo nerodnem mestu prosto visi konec vrvi in štirje stopni klini. No spodaj na planini smo se ponovno dobili z onimi tremi, še malo pokramljali, zatem pa sva se midva vrnila v Val Pesarino, ostali v Cimo Sappado, italijanski par pa na kočo De Gasperi pod Creton di Culzei.

igorz: nedelja, 2. avgust 2009, ob 18.39 uri

Goro sva imela že nekaj let ogledano, nanjo ne vodi nobena na karti "označena" pot. Vzpon sva opravila v Nedeljo 26.7.09. Začela sva v majhnem zaselku Culzei v dolini Pesarina, do passo Siera in istoimenske planine sva hodila po lepem kolovozu, ki je za javni promet zaprt. Tam srečava italijanski par, ki je glede gore dobro načitan, gor pa še nista bila. Družno smo hodili do razcepa "normalnih" smeri, nato pa smo se ločili, midva sva se odločila za bolj desno varianto v smeri Piccole Siera, italijanski par je ubral levo. Pod izrazito grapo je bilo še obširno snežišče, ki sva ga prečila, zatem pa vstopila v senčno grapo. Že takoj na začetku je siten prehod, ki ga olajša nameščena vrv. Takoj se prične plezanje dobre I. Nekoliko višje srečava tri, ki sestopajo. Povedo, da je višje težko mesto, katerega si prosto niso upali preplezati. Kar takoj seveda tudi midva nisva obrnila in sva plezala naprej do navedenega mesta. Dobro II. v dolžini kakih 25 metrov sva preplezala in nadaljevala v razgibanih grapah vse do vrha, vmes naletela na vsaj 3-4 urejena sidrišča za spust oz. varovanje. Na vrh smo skoraj istočasno prišli z italijanskim parom, ki je spodaj izbral levo varianto. Razgled odličen, zato nam ni bilo težko biti gor dobro uro, v tem času so naokoli prišli tudi tisti, ki sva jih spodaj srečala. Težko dostopna gora pa kar 7 nas je bilo gor, vpisov pa zelo, zelo malo. In neverjetno eden me je že nekje videl pa se ni spomnil kje, moja spremljevalka, pa je je ostale tri srečala pred tremi leti na Cimi Palombino, skoraj znanci smo se z vrha razšli. Midva po "normalki", ki naj bi bila nekoliko lažja od one druge po kateri sva prišla gor, pa sva vseeno na treh mestih varovala z vrvjo in tudi ta grapa nikakor ni sprehod, sidrišč ni, le na enem zelo nerodnem mestu prosto visi konec vrvi in štirje stopni klini. No spodaj na planini smo se ponovno dobili z onimi tremi, še malo pokramljali, zatem pa sva se midva vrnila v Val Pesarino, ostali v Cimo Sappado, italijanski par pa na kočo De Gasperi pod Creton di Culzei.