FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

turbo: petek, 7. avgust 2009, ob 18.29 uri; ogledov: 0

V jasnem četrtkovem jutru jo z Matjažem ubereva proti Dolkovi. Navkljub temu, da je v Vratih precej sveže, sva že po urici hoje mokra, kot da bi naju dobila ploha. Vlaga, vlaga. In ravno ta vlaga je poskrbela, da se je takoj nad štirko zameglilo in pooblačilo, tako da sva vzpon po toliko opevanem grebenu opravila pri močno zmanjšani vidljivosti. Razgledov ni bilo vse do vrha nobenih, se je pa videlo dovolj, da sva lepo "slalomirala" po grebenu in prišla na vrh brez omembe vrednih težav. Kar se težavnosti vzpona in kvalitete skale (oziroma razmerje dobra skala:šoder) tiče pa, občutki in mnenja so različna. Povsem spodaj, pod (rumenkasto) stenico, ki zapira prehod naravnost navzgor, sva prečila po stečini v desno in zelo kmalu zavila levo v neke vrste žlebič (morda bi morala prečiti še malo naprej) in na vrhu tega žlebiča sva prišla na skrotasto pobočje, na katerega je pripeljala tudi šodrasta grapa z desne. Nato sva se malo za nosom, malo s pomočjo možicev povzpela na vrh Spodnje dolkove špice. Precej hoje, malo poplezavanja. Nekaj dobre skale in nekaj krušljivega šodra. V škrbino, ki vodi do glavnega vrha pa sem kar skočil.... Vsekakor lepa tura, ki pa me je pustila precej "hladnega" oziroma nekega pravega zadovoljstva po opravljenem vzponu ni bilo. Tudi dan kasneje ni nič drugače. Pa sem takih oz. tej podobnih tur opravil že kar nekaj. Kdo bi vedel, slab dan, prevelika pričakovanja, ne najlepše vreme ?!?

turbo: petek, 7. avgust 2009, ob 18.29 uri

V jasnem četrtkovem jutru jo z Matjažem ubereva proti Dolkovi. Navkljub temu, da je v Vratih precej sveže, sva že po urici hoje mokra, kot da bi naju dobila ploha. Vlaga, vlaga. In ravno ta vlaga je poskrbela, da se je takoj nad štirko zameglilo in pooblačilo, tako da sva vzpon po toliko opevanem grebenu opravila pri močno zmanjšani vidljivosti. Razgledov ni bilo vse do vrha nobenih, se je pa videlo dovolj, da sva lepo "slalomirala" po grebenu in prišla na vrh brez omembe vrednih težav. Kar se težavnosti vzpona in kvalitete skale (oziroma razmerje dobra skala:šoder) tiče pa, občutki in mnenja so različna. Povsem spodaj, pod (rumenkasto) stenico, ki zapira prehod naravnost navzgor, sva prečila po stečini v desno in zelo kmalu zavila levo v neke vrste žlebič (morda bi morala prečiti še malo naprej) in na vrhu tega žlebiča sva prišla na skrotasto pobočje, na katerega je pripeljala tudi šodrasta grapa z desne. Nato sva se malo za nosom, malo s pomočjo možicev povzpela na vrh Spodnje dolkove špice. Precej hoje, malo poplezavanja. Nekaj dobre skale in nekaj krušljivega šodra. V škrbino, ki vodi do glavnega vrha pa sem kar skočil.... Vsekakor lepa tura, ki pa me je pustila precej "hladnega" oziroma nekega pravega zadovoljstva po opravljenem vzponu ni bilo. Tudi dan kasneje ni nič drugače. Pa sem takih oz. tej podobnih tur opravil že kar nekaj. Kdo bi vedel, slab dan, prevelika pričakovanja, ne najlepše vreme ?!?