FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Martin3: ponedeljek, 17. avgust 2009, ob 9.34 uri; ogledov: 1

Lep dan se delal v nedeljo, kot nalašč za kakšnen vzpon. S kolegom sva se odpravila na Veliko M. Ponco. Pri levem odcepu za Špik se je potrebno držati stezice ravno v smeri hudourniške grape. V grapi je še trd sneg. Po cca 30-45 min prečkaš grapo, kjer te vidna stezica na desni vabi v majhen gozdiček, ki te pripelje do žleba in steze(sledljiva), ki ga obdaja ruševje. Ta pot te pripelje do melišča- vznožja Škrlatice, kjer se že odpre pogled na Malo in Veliko M. Ponco. Pot se nadaljuje v smeri Bivaka I, ki je na levi strani. Prispeš v Veliko Dnino, kjer se pot po melišču približa-nadaljuje ob Veliki. M. Ponci. Malo sva nadaljevala po poti, ter zavila levo v škrbinico(možici). Možici te usmerjajo po ,,vidni,,potki na veliko melišče, kjer te pot pripelje do 2. vznožja V.M. Ponce. Do sem pripelje tudi pot po krušljivem žlebu, ki je cca 100 m naprej, od ocepa, kjer sva midva vstopila. Odpre se pogled v kamin, kateri je bil najin cilj. Težavnost v kaminu doseže III. tež.stopnjo. Ključni del je prečenje na vrhu kamina desno do sidrišča na vrhu.Od tam pa na vrh V. M. Ponce. Slediti je potrebno možicom, da se najde potem pot nazaj. Sestop prav tako po kaminu, vendar sva se spustila po vrvi(abzajlala). Sestop do koče v Krnici po poti vzpona. Bila dolga, lepa in naporna tura. Gorniški pozdrav! M3

Martin3: ponedeljek, 17. avgust 2009, ob 9.34 uri

Lep dan se delal v nedeljo, kot nalašč za kakšnen vzpon. S kolegom sva se odpravila na Veliko M. Ponco. Pri levem odcepu za Špik se je potrebno držati stezice ravno v smeri hudourniške grape. V grapi je še trd sneg. Po cca 30-45 min prečkaš grapo, kjer te vidna stezica na desni vabi v majhen gozdiček, ki te pripelje do žleba in steze(sledljiva), ki ga obdaja ruševje. Ta pot te pripelje do melišča- vznožja Škrlatice, kjer se že odpre pogled na Malo in Veliko M. Ponco. Pot se nadaljuje v smeri Bivaka I, ki je na levi strani. Prispeš v Veliko Dnino, kjer se pot po melišču približa-nadaljuje ob Veliki. M. Ponci. Malo sva nadaljevala po poti, ter zavila levo v škrbinico(možici). Možici te usmerjajo po ,,vidni,,potki na veliko melišče, kjer te pot pripelje do 2. vznožja V.M. Ponce. Do sem pripelje tudi pot po krušljivem žlebu, ki je cca 100 m naprej, od ocepa, kjer sva midva vstopila. Odpre se pogled v kamin, kateri je bil najin cilj. Težavnost v kaminu doseže III. tež.stopnjo. Ključni del je prečenje na vrhu kamina desno do sidrišča na vrhu.Od tam pa na vrh V. M. Ponce. Slediti je potrebno možicom, da se najde potem pot nazaj. Sestop prav tako po kaminu, vendar sva se spustila po vrvi(abzajlala). Sestop do koče v Krnici po poti vzpona. Bila dolga, lepa in naporna tura. Gorniški pozdrav! M3

Mitja: ponedeljek, 17. avgust 2009, ob 22.24 uri

Možici te usmerjajo po ,,vidni,,potki na veliko melišče, kjer te pot pripelje do 2. vznožja V.M. Ponce. Do sem pripelje tudi pot po krušljivem žlebu, ki je cca 100 m naprej, od ocepa, kjer sva midva vstopila. Odpre se pogled v kamin, kateri je bil najin cilj. Težavnost v kaminu doseže III. tež.stopnjo...
Kot bi bral znani vodnik... A roko na srce, treba je biti pošten do tistih, ki tam še niso bili, in dodati, da v omenjenem žlebu ni ne duha ne sluha o III. težavnostni stopnji. Morda je kak detajl v njem II. In nič več.

Marijan: ponedeljek, 17. avgust 2009, ob 23.57 uri

Mitja, tudi mene je malo zmotil podatek, da je plezanje po tem kaminu: http://www.ro.feri.uni-mb.si/~marijan/Velika%20Ponca/Slike/IMG_5203.jpg tretje stopnje (podatek sem pobral iz JA, Severni pristopi, avtorja T. Miheliča) in tudi sam bi ji bolj prisodil II. stopnjo. Kakorkoli že, ta kamin je zanesljivo najtežja točka vzpona na Veliko M. Ponco. Èe k temu dodamo še krušljiv teren, veliko višinsko razliko in vročino v tem poletnem času, je ta tura kar pošten zalogaj za vsakega ljubitelja martuljških gora. Zato Martinu in njegovemu kolegu vse čestitke! Lep pozdrav iz mesta pod Pohorjem: Marijan P.S. tako pa je bilo na V. M. Ponci pred dvema letoma: http://www.ro.feri.uni-mb.si/~marijan/Velika%20Ponca/Velika_Ponca.htm .

stari istrijan: torek, 18. avgust 2009, ob 0.20 uri

Vsi opisi pristopa na vrh Velike Ponce omenjajo dve moznosti vzpona cez vrsni skalnati prag: -vzpon po kaminu -vzpon po krusljivi skalnati grapi ob razu nad Veliko Dnino Obstaja se tretji: Desno (v smeri vzpona), priblizno 20-30 m od kamina, lepo rasclenjena skala nudi eleganten in zelo zanimiv prelaz ne tezji od 2. tezavnosne stopnje. Zanka za spust na vrhu kaze da je ta prelaz v rabi. Ce ne registriras natancno mesto iztopa ga bos pri povratku tezko izsledil!

Mitja: torek, 18. avgust 2009, ob 7.08 uri

tudi mene je malo zmotil podatek, da je plezanje po tem kaminu: http://www.ro.feri.uni-mb.si/~marijan/Velika%20Ponca/Slike/IMG_5203.jpg tretje stopnje (podatek sem pobral iz JA, Severni pristopi, avtorja T. Miheliča) in tudi sam bi ji bolj prisodil II. stopnjo. Kakorkoli že, ta kamin je zanesljivo najtežja točka vzpona na Veliko M. Ponco.
Se strinjam z napisanim. Nasploh so si ocene težavnosti omenjenega žleba v vodnikih tako zelo različne (od I do III), da se človek nehote vpraša, ali so njihovi avtorji resnično imeli v mislih isti žleb. Po mojem mnenju je ocena III vsekakor pretirana. Seveda pa drži vse ostalo, kar daje turi kraljevski pridih (odmaknjenost in divjina, dolžina, orientacijske zanke itd.).

Martin3: torek, 18. avgust 2009, ob 8.33 uri

tudi mene je malo zmotil podatek, da je plezanje po tem kaminu: http://www.ro.feri.uni-mb.si/~marijan/Velika%20Ponca/Slike/IMG_5203.jpg tretje stopnje (podatek sem pobral iz JA, Severni pristopi, avtorja T. Miheliča) in tudi sam bi ji bolj prisodil II. stopnjo.
Podatek o III..stopnji je točno iz te knjige Severni pristopi, avtorja T. Miheliča). Kako kdo to dojema, pa je subjektivno.Marijanu hvala za čestitke. lp M3

stari istrijan: sreda, 19. avgust 2009, ob 17.05 uri

Prilagam prikaz vzpona cez vrsni prag po kaminu, krusljivi grapi in po "tretji poti". http://istrijan.moj-album.com/album/16718047/?os=16718061 Upam, da Marijan ne bo jezen ker sem uporabil fotografijo iz njegovega cudovitega foto-prikaza poti na Veliko Ponco. Hvala lepa.

Domen: sreda, 19. avgust 2009, ob 20.36 uri

Po mojem vedenju obstajata še najmanj "četrta" in "peta" pot s tega melišča na vrh. Mislim, da je to tudi glavni razlog dilem glede ocene težavnosti - ta je namreč odvisna od tega, katero pot izbereš. Sam sem najprej poskušal tik ob razu, torej še bolj desno od "krušljive grape", obrnil, se vzpel, mislim da desno od "tretje" poti in nato sestopil po drugem kaminu, mislim da levo od te "tretje" poti, ena druga skupina pa je medtem abzajlala še en kamin bolj levo (verjetno po "poti kamin", na istrijanovi sliki). Moj sestop zagotovo ni presegel II, vzpon je bil morda za kak + težji, kje točno sem šel, pa sedaj zaprmejduš ne bi upal več trdit.

marfi: sreda, 19. avgust 2009, ob 20.57 uri

Sicer tam še nisem hodil, a nekako imam v glavi, da je najlažji kamin na levi strani, čisto ob robu fotke. Seveda v kombinaciji s poličko v desno. Menda II-.

Marijan: sreda, 19. avgust 2009, ob 22. uri

Prav gotovo obstaja še več prehodov čez ta skok, kar se vidi že, če pogledamo to zelo razčlenjeno steno. Vendar imam v spominu, da po nekaj urah napornega vzpona po hudi vročini nekako nisem imel ne volje ne energije iskati novih prehodov in sem jo ubral kar po kaminu. :-) Sam sicer nisem dober poznavalec ocen težavnosti, zato se ne bi spuščal v pravilnost ocen iz vodnikov. Res pa je, da sem vzpon na V.M. Ponco doživel kot težji od vzpona na npr. Oltar. Zlasti zoprn mi je bil spust nazaj po krušljivi prečnici nad kaminom, še posebej, ker nisem imel nobenega varovanja in sem bil sam. Kolega me je namreč zaradi bolečin v kolenu počakal spodaj pri bivaku, jaz pa sem proti vrhu šel le na "ogled terena" za naslednjič. No, potem mi je pa vsak korak vzpona dal novega zagona in končalo se je na vrhu! :-) Vsekakor se je pa še enkrat potrdilo, da so martuljške gore predvsem cilji za navdušence in opisana tura je zaradi svoje dolžine, zahtevnosti in orientacijskih zank zagotovilo, da tukaj gori nikoli ne bo prevelike gneče. :-) Pa lep pozdrav iz mesta pod Pohorjem: Marijan P.S. Stari Istrijan, ni problema glede slikice.

Mitja: četrtek, 20. avgust 2009, ob 0.02 uri

Sicer tam še nisem hodil, a nekako imam v glavi, da je najlažji kamin na levi strani, čisto ob robu fotke. Seveda v kombinaciji s poličko v desno. Menda II-.
Drži. Točno tja, kamor vodi vidno shojena stezica po melišču. Večina vodnikov "vabi" v tisti žleb. Marijan, tudi sam si pri vzponu in sestopu izbral to možnost (in ne varianto "kamin", ki jo je označil "istrijan").