FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Irena: ponedeljek, 17. avgust 2009, ob 13.13 uri; ogledov: 0

Èe boste kdaj v Bovcu z željo po (relativno) lahki, senčni turi, je nekaj čez 1500m visoki Javoršček prava izbira (Peter, hvala za namig). Midva sva začela na v Kalu-Koritnici, prečkala Sočo in se po lahki, v poletni vročini blagodejno senčni potki napotila proti Planini Golobar in na sedlo Utre. Do sem je pot lepo markirana, na sedlu pa krenemo v prehoden gozd in hitro se najde stezica. Nekaj časa sva ji sledila, vendar naju je boljši razgled in pregled nad terenom hitro zvabil na greben, ki je sicer prehoden, a ne povsem nezahteven. Z malo plazenja po sončnih strmih travah ali po senčni severni strani pa nikjer ni res težko. Glavna atrakcija pa so ostanki fronte; kaverne, strelne line, jarki. Prebrskala sva jih kar nekaj in se na ta način pomikala po grebenu, dokler se ta ne začne strmo spuščati proti Bovcu. Za povratek je najenostavneje slediti stezici tik pod grebenom, midva pa sva se po strmem gozdu spustila dobrih 200m nižje in naletela na komaj vidno, a široko pot. Slednja je gotovo že videla boljše čase, danes pa je precej zaraščena, podrta in sledi predhodnikov skoraj ni. Pa naju je vseeno pripeljala nazaj na planino Golobar. Po prečenju koprivnega travnika pa sva spet ujela markirano pot v dolino. Nama je zanimiva pot in raziskovanje ostankov preteklosti vzelo dobršen del dneva...

Irena: ponedeljek, 17. avgust 2009, ob 13.13 uri

Èe boste kdaj v Bovcu z željo po (relativno) lahki, senčni turi, je nekaj čez 1500m visoki Javoršček prava izbira (Peter, hvala za namig). Midva sva začela na v Kalu-Koritnici, prečkala Sočo in se po lahki, v poletni vročini blagodejno senčni potki napotila proti Planini Golobar in na sedlo Utre. Do sem je pot lepo markirana, na sedlu pa krenemo v prehoden gozd in hitro se najde stezica. Nekaj časa sva ji sledila, vendar naju je boljši razgled in pregled nad terenom hitro zvabil na greben, ki je sicer prehoden, a ne povsem nezahteven. Z malo plazenja po sončnih strmih travah ali po senčni severni strani pa nikjer ni res težko. Glavna atrakcija pa so ostanki fronte; kaverne, strelne line, jarki. Prebrskala sva jih kar nekaj in se na ta način pomikala po grebenu, dokler se ta ne začne strmo spuščati proti Bovcu. Za povratek je najenostavneje slediti stezici tik pod grebenom, midva pa sva se po strmem gozdu spustila dobrih 200m nižje in naletela na komaj vidno, a široko pot. Slednja je gotovo že videla boljše čase, danes pa je precej zaraščena, podrta in sledi predhodnikov skoraj ni. Pa naju je vseeno pripeljala nazaj na planino Golobar. Po prečenju koprivnega travnika pa sva spet ujela markirano pot v dolino. Nama je zanimiva pot in raziskovanje ostankov preteklosti vzelo dobršen del dneva...