FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

eMZe: ponedeljek, 7. september 2009, ob 21.26 uri; ogledov: 0

Včeraj sem se potepal severno od Krna. Imelo me je, da bi s Krnčice šel neposredno na Lemež (L.m_ž, kot ga izgovorijo domačini). Po zemljevidu pot ni posebno strma ali prepadna. S planine Kuhinja na čaj h Gomiščku, nato na Krnsko škrbino. Zanašam se na oznako v zemljevidih, da je pod Krnom neoznačena pot (stečina) proti severozahodu. Izkaže se, da je sedaj markirana -- vstop je tam, kjer pri spustu proti Krnskemu jezeru zagledate nenavadno visoko postavljeno Knafelčevo markacijo. Ta je sicer edina te vrste na celotni poti. Markacije (samo rdeče črte) nas prek melišča privedejo do grebena Krnčice. Ta je po večini dovolj prijazen, da se ni nujno držati poti, izjema je prav vrh Krnčica (2142). Potem sem poskusil sestopiti proti vzhodu. Zemljevid namiguje, da bi bilo bolje na severovzhod proti Skutniku, jaz pa ... trdiglav na severozahod. Malo sem že obupaval, pa se je teren le nekoliko položil. Popolna kraška polomija. Napredovanje na terenu, ki je (samo) v povprečju vodoraven, je bilo zelo počasno. Nato naenkrat padem na stezo. Dobro, jasno je, da so tu ostanki infrastrukture 1. svetovne vojne, ampak -- takale steza... Steza je odlično speljana in skoraj popolnoma maskirana. Občasno jo zapustim, ker se dvigam na razgledišča ali opazujem razpoke. Dostikrat steze ne zagledam, dokler nisem le meter ali dva od nje. Vodi od ruševine do ruševine, stopnice so klesane, mostiči zidani. Dosti je ograjene in če se le da, je skrita tik ob skalo ali v špranjo. Na razcepih se večkrat zgodi, da uberem tistega, ki je namenjen samo dostopu do vrha skale. Torej se večkrat vračam, k sreči le nekaj deset metrov. Po uživaškem postopanju pridem na vrh Griva, 1997 m. Pravi prostor za piknik! Kako se od tod spustiti za 150 metrov na prelaz Èez Potoče, ne vem. Prav težko ne more biti -- misel na Lemež sem za ta dan opustil. Povratek, no, poglejmo. Prav nazaj do Krnčice se mi ne da. Očitno bi bilo na startu bolje, če bi vdel začetek steze, ki mora biti nekje med Krnčico in Skutnikom (saj je tam vidnih vsaj 10 kavern). Poskusimo tule neposredno proti Srednjemu vrhu. Aha, tamle zgleda malo manj robato -- glej, glej -- drug krak steze vodi natanko tja, kamor želim (upam). Spet odlično izklesane stopnice, ograjena steza, ovinki okoli prepadnih jam, ... Ven pridem spet na novo označeno pot v bližini Srednjega vrha. Nazaj po že znani poti. Oba kraka steze sta precej dobro ohranjena in precej slabo shojena. Teren ni preveč prijazen, prav na nobenem zemljevidu PZS poti nista niti namignjeni. Hudič ne da miru in grem gledat zračne posnetke (maps.google.com). Dober del nedokumentirane poti se precej razločno vidi še pred največjo povečavo in prav jasno je, da gre za pot. Verjamem, da zgodovinarji za pot vedo, ampak čudi me, da ni nikjer nobenega namiga. Vse vojne ostaline so že precej posortirane, kar pomeni, da tudi nekateri znalci za te poti vedo. Opazil pa sem, da lokalni poznavalci terena o tem nič ne vedo. V kočah pa tudi ne. Zahtevnost: Kljub pozornemu pregledu terena pri izstopu iz poti Griva-Srednji vrh nisem mogel najti kakega orientirja, da bi rekel "TULE je treba". Pot je popolnoma razločna, ko se malo pred Srednjim vrhom z označene poti umaknete 10-20 metrov. Na njej pa nikakor. Pot je resno poškodovana na manj kot 10 mestih. Na enem mestu je prekinjena s prepadom. To je menda edino mesto, kjer so prehod reševali z lesom. Ta je propadel, sedaj pa je spodaj 3 m luknje. Nič hudega, obhod po skalah ni težaven -- ker za vratom nimamo fronte, se lahko izpostavimo na odprto.

eMZe: ponedeljek, 7. september 2009, ob 21.26 uri

Včeraj sem se potepal severno od Krna. Imelo me je, da bi s Krnčice šel neposredno na Lemež (L.m_ž, kot ga izgovorijo domačini). Po zemljevidu pot ni posebno strma ali prepadna. S planine Kuhinja na čaj h Gomiščku, nato na Krnsko škrbino. Zanašam se na oznako v zemljevidih, da je pod Krnom neoznačena pot (stečina) proti severozahodu. Izkaže se, da je sedaj markirana -- vstop je tam, kjer pri spustu proti Krnskemu jezeru zagledate nenavadno visoko postavljeno Knafelčevo markacijo. Ta je sicer edina te vrste na celotni poti. Markacije (samo rdeče črte) nas prek melišča privedejo do grebena Krnčice. Ta je po večini dovolj prijazen, da se ni nujno držati poti, izjema je prav vrh Krnčica (2142). Potem sem poskusil sestopiti proti vzhodu. Zemljevid namiguje, da bi bilo bolje na severovzhod proti Skutniku, jaz pa ... trdiglav na severozahod. Malo sem že obupaval, pa se je teren le nekoliko položil. Popolna kraška polomija. Napredovanje na terenu, ki je (samo) v povprečju vodoraven, je bilo zelo počasno. Nato naenkrat padem na stezo. Dobro, jasno je, da so tu ostanki infrastrukture 1. svetovne vojne, ampak -- takale steza... Steza je odlično speljana in skoraj popolnoma maskirana. Občasno jo zapustim, ker se dvigam na razgledišča ali opazujem razpoke. Dostikrat steze ne zagledam, dokler nisem le meter ali dva od nje. Vodi od ruševine do ruševine, stopnice so klesane, mostiči zidani. Dosti je ograjene in če se le da, je skrita tik ob skalo ali v špranjo. Na razcepih se večkrat zgodi, da uberem tistega, ki je namenjen samo dostopu do vrha skale. Torej se večkrat vračam, k sreči le nekaj deset metrov. Po uživaškem postopanju pridem na vrh Griva, 1997 m. Pravi prostor za piknik! Kako se od tod spustiti za 150 metrov na prelaz Èez Potoče, ne vem. Prav težko ne more biti -- misel na Lemež sem za ta dan opustil. Povratek, no, poglejmo. Prav nazaj do Krnčice se mi ne da. Očitno bi bilo na startu bolje, če bi vdel začetek steze, ki mora biti nekje med Krnčico in Skutnikom (saj je tam vidnih vsaj 10 kavern). Poskusimo tule neposredno proti Srednjemu vrhu. Aha, tamle zgleda malo manj robato -- glej, glej -- drug krak steze vodi natanko tja, kamor želim (upam). Spet odlično izklesane stopnice, ograjena steza, ovinki okoli prepadnih jam, ... Ven pridem spet na novo označeno pot v bližini Srednjega vrha. Nazaj po že znani poti. Oba kraka steze sta precej dobro ohranjena in precej slabo shojena. Teren ni preveč prijazen, prav na nobenem zemljevidu PZS poti nista niti namignjeni. Hudič ne da miru in grem gledat zračne posnetke (maps.google.com). Dober del nedokumentirane poti se precej razločno vidi še pred največjo povečavo in prav jasno je, da gre za pot. Verjamem, da zgodovinarji za pot vedo, ampak čudi me, da ni nikjer nobenega namiga. Vse vojne ostaline so že precej posortirane, kar pomeni, da tudi nekateri znalci za te poti vedo. Opazil pa sem, da lokalni poznavalci terena o tem nič ne vedo. V kočah pa tudi ne. Zahtevnost: Kljub pozornemu pregledu terena pri izstopu iz poti Griva-Srednji vrh nisem mogel najti kakega orientirja, da bi rekel "TULE je treba". Pot je popolnoma razločna, ko se malo pred Srednjim vrhom z označene poti umaknete 10-20 metrov. Na njej pa nikakor. Pot je resno poškodovana na manj kot 10 mestih. Na enem mestu je prekinjena s prepadom. To je menda edino mesto, kjer so prehod reševali z lesom. Ta je propadel, sedaj pa je spodaj 3 m luknje. Nič hudega, obhod po skalah ni težaven -- ker za vratom nimamo fronte, se lahko izpostavimo na odprto.

danijelz: ponedeljek, 7. september 2009, ob 21.40 uri

Odlična ideja! 8) Hvala za opis.

Filip: ponedeljek, 7. september 2009, ob 22.12 uri

morda je dobra ideja, prej je to dobra izkušnja nekoga, predvsem pa je to zmešano pisánje

eMZe: ponedeljek, 7. september 2009, ob 22.27 uri

[quote="Filip"]morda je dobra ideja, prej je to dobra izkušnja nekoga, predvsem pa je to zmešano pisánje Milost... Dva največja poznavalca (tako sta mi bila predstavljena) sta mi svetovala, naj grem po grebenu med Krnčico in ke nekam. Grebena tam ni, o poti pa se jima tudi ni sanjalo. Morda je sestavek res slabo razdeljen na uvod, jedro in zaključek. Nisem ga pisal za oceno.

panda: torek, 8. september 2009, ob 7.31 uri

Posledice so vidne še danes.... :lol:

BOR_KUM: torek, 8. september 2009, ob 12.24 uri

eMZe, meni se zdi fajn, da si tole popisal ... Prava redkost so postali taki in podobni prispevki na tem forumu. Takih, kjer avtorji nekaj povedo in nekaj povprašajo - so presenečeni nad stanjem oz. se zamislijo nad svojo (ne)vednostjo. Mnogo (precej) slabših prispevkov je že videlo luč sveta tukaj. In še več takih, kratkih, nepotrebnih, ki ne povedo nič o hribih ali poteh, zato pa toliko več o avtorjih. Aja, pravzaprav sem hotel le, da si morda pogledaš [url=http://forum.prohereditate.com/viewtopic.php?t=1506]tole[/url].

spleza: torek, 8. september 2009, ob 16.15 uri

Mnogo (precej) slabših prispevkov je že videlo luč sveta tukaj. In še več takih, kratkih, nepotrebnih, ki ne povedo nič o hribih ali poteh, zato pa toliko več o avtorjih.
Točno.

Filip: torek, 8. september 2009, ob 17.21 uri

vedno eni in isti spemerji. nič ne dodajo temi, le nekoga želijo dati v nič.

marfi: sreda, 9. september 2009, ob 10.25 uri

Opazil pa sem, da lokalni poznavalci terena o tem nič ne vedo. V kočah pa tudi ne.
V kočah so gostilničarji, ki pogosto ne poznajo nisi imena vrha nad kočo, lokalni poznavalci, na katere si naletel, so pa očitno bolj poznavalci lokalov (beri: koč) v bližnji okolici. Kljub pozornemu pregledu terena pri izstopu iz poti Griva-Srednji vrh nisem mogel najti kakega orientirja, da bi rekel "TULE je treba". Pot je popolnoma razločna, ko se malo pred Srednjim vrhom z označene poti umaknete 10-20 metrov. Na njej pa nikakor.
Kaj pa je narobe s tem jarkom? [url=http://www.shrani.si/?1t/vX/sB0ZEzP/srednji.jpg][img:8d95017673]http://www.shrani.si/t/1t/vX/sB0ZEzP/srednji.jpg[/img:8d95017673][/url]

Green: sreda, 9. september 2009, ob 13.58 uri

ej eMZe bi mi lahko po PM bol natančno povedal kje si to šel mogoče če imaš kašen zemljevid ali pa fotke

Filip: četrtek, 10. september 2009, ob 8.34 uri

Mnogo (precej) slabših prispevkov je že videlo luč sveta tukaj. In še več takih, kratkih, nepotrebnih, ki ne povedo nič o hribih ali poteh, zato pa toliko več o avtorjih.
Točno.
:!: