FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Tone: sobota, 12. september 2009, ob 21.50 uri; ogledov: 0

Od daleč je Srednji vrh dokaj nepomembna vzpetina, pripeta na južno pobočje Vrtače, s Spodnje Smokuške planine (Pri žagi) pa njegova južna stena - pravzaprav težko reči stena - priklepa nase vse poglede. In to pobočje nudi nekaj zanimivih brezpotnih pristopov na vrh. Danes sem si ogledal enega in sem bil prav prijetno presenečen. Od Tinčkove koče sem šel proti severu skozi Zagon po nemarkirani poti, ki je zdaj prav nemarno počečkana z velikimi oranžnimi packami (nehote sem se spomnil ribic v Dvojnem jezeru). Ko pot preči grapo, se nekaj minut višje svet nekoliko položi in plitvi dolinici sem se pustil zapeljati na desno proti vznožnim pečinam Srednjega vrha. Skrita polička me je pripejala na pomol, od koder sem se v prijetnem lahkem plezanju vzpenjal navzgor. Strmo travnato pobočje prekinjajo skalni pragovi z večinoma solidno skalo. Višje, ko se že bližaš zahodnemu grebenu, lahko prosto izbiraš smer. Kot pri kupovanju avtomobila: lahko vzameš samo osnovni model ali pa še različne dodatke zraven. Ti dodatki so v obliki krajših grebenčkov, izpostavljenih, a močno razčlenjenih, okolje pa je tudi zelo pestro. Na grebenu sem pričakoval precej rokoborbe z ruševjem, pa sem se uštel. Èe prav izbiraš smer - praviloma pod grebenom po južni strani - v ruševje skoraj ne stopiš. Pot se mi je zdela izredno slikovita, nekoliko me je spominjala na lovski pristop z Ukanca na Pršivec ali pa tudi na Krofičko čez Ute. Skratka - na vrhu sem imel občutek, da sem opravil čisto resno hribovsko turo. No, saj sem jo res. Plezanje po mojem nikjer ne preseže I. stopnjo, brezpotja je za kakih 500 višinskih metrov, deloma je poraslo z drevjem, a to ne ovira vzpona. Piko na i je pa dodalo vreme. Bom še prišel.

Tone: sobota, 12. september 2009, ob 21.50 uri

Od daleč je Srednji vrh dokaj nepomembna vzpetina, pripeta na južno pobočje Vrtače, s Spodnje Smokuške planine (Pri žagi) pa njegova južna stena - pravzaprav težko reči stena - priklepa nase vse poglede. In to pobočje nudi nekaj zanimivih brezpotnih pristopov na vrh. Danes sem si ogledal enega in sem bil prav prijetno presenečen. Od Tinčkove koče sem šel proti severu skozi Zagon po nemarkirani poti, ki je zdaj prav nemarno počečkana z velikimi oranžnimi packami (nehote sem se spomnil ribic v Dvojnem jezeru). Ko pot preči grapo, se nekaj minut višje svet nekoliko položi in plitvi dolinici sem se pustil zapeljati na desno proti vznožnim pečinam Srednjega vrha. Skrita polička me je pripejala na pomol, od koder sem se v prijetnem lahkem plezanju vzpenjal navzgor. Strmo travnato pobočje prekinjajo skalni pragovi z večinoma solidno skalo. Višje, ko se že bližaš zahodnemu grebenu, lahko prosto izbiraš smer. Kot pri kupovanju avtomobila: lahko vzameš samo osnovni model ali pa še različne dodatke zraven. Ti dodatki so v obliki krajših grebenčkov, izpostavljenih, a močno razčlenjenih, okolje pa je tudi zelo pestro. Na grebenu sem pričakoval precej rokoborbe z ruševjem, pa sem se uštel. Èe prav izbiraš smer - praviloma pod grebenom po južni strani - v ruševje skoraj ne stopiš. Pot se mi je zdela izredno slikovita, nekoliko me je spominjala na lovski pristop z Ukanca na Pršivec ali pa tudi na Krofičko čez Ute. Skratka - na vrhu sem imel občutek, da sem opravil čisto resno hribovsko turo. No, saj sem jo res. Plezanje po mojem nikjer ne preseže I. stopnjo, brezpotja je za kakih 500 višinskih metrov, deloma je poraslo z drevjem, a to ne ovira vzpona. Piko na i je pa dodalo vreme. Bom še prišel.

Tone: nedelja, 13. september 2009, ob 20.36 uri

Dodal sem še nekaj [url=http://www.moj-album.com/uredi/tspendov/17032850/]slik[/url].

Domen: sreda, 7. oktober 2009, ob 14.44 uri

Danes sem imel ravno dovolj časa, da sem se napotil po Tonetovih sledeh, ki se mu zahvaljujem za odlično idejo. Ker je Tone temo zastavil bolj kot idejo, kot podroben opis, mu je ne bom kvaril, navedel je pa dovolj opornih točk, čeprav sam v spodnjem delu morda tudi nisem šel povsem enako kot on. Se mi zdi pa malce čudna primerjava z lovsko stezo z Ukanca na Pršivec - tisto je namreč neprimerljivo lažje, predvsem je tam vseskozi pot, tu je pa ni niti za vzorec! Na sploh gre, kompleksno gledano, za zelo zahtevno brezpotje, vsaj jaz se večkrat bolje počutim in znajdem v kompaktni II, kot marsikje na takšnem terenu, kot je tu.Še najbolj me je spominjal na zahteven trentarski svet, kjer je večkrat potrebno plezati tudi po travah. Generalno gledano pa seveda zelo atraktiven in lušten pristop. Na vrhu sem v vpisni knjigi zasledil kar nekaj "znanih obrazov" s tega foruma, kar samo priča o priljubljenosti te destinacije in da hribi niso le čimvišje vertikale.... :idea:

Tone: sreda, 7. oktober 2009, ob 22.07 uri

Se splača pogledat, kajne? Kar se tiče primerjave s kako drugo potjo, je seveda zelo subjektivna stvar. Na Pršivec so me spominjala predvsem zelo strma pobočja pod vrhom Srednjega vrha, ki se ponekod zaključujejo s kratkimi stenami. Pa še pogled v dolino se ustavi na jezeru - tokrat na Blejskem, pa čeprav je že nekoliko oddaljeno. Tudi primerjava z Utami morda za nekoga ne bo prav nič umestna, ampak meni se je kar sama od sebe utrnila. Morda vreme, razgled... Saj ravno v tem je čar hribov - na toliko različnih načinov jih lahko doživljamo.