FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Irena: nedelja, 4. oktober 2009, ob 22.14 uri; ogledov: 0

Z Jermance do Pastircev in do vztopa v Wisiakovo grapo, po levem vztopu, ki je precej lažji od centralnega. Pa še izogneš se nemarno naloženim skokom in nekoliko neroden je le začetek. V drugi polovici sva večinoma hodila s palicami. S Sukalnika sva se lotila grebena nad njim, ki pripelje direktno na zahodni vrh Planjave. smer se s Sukalnika levo odcepi naravnost navzgor - sprva po izraziti grapi, potem preči desno in naravnost navzgor po grebenu. Stvar kljub spoštljivi oceni ni nedosegljiva tudi izkušenim planincem, razen detajlov, ki poskrbijo za malček adrenalina, a meni osebno še to manj kot bližnja Šija Brane. Konča se na zahodnem vrhu Planjave, odkoder je še morda 10-minutni sprehod do označenega vrha. Kljub soncu je bilo na vrhu zaradi vetra precej hladno in jadrno sva jo pobrisala dol po markirani poti do Kamniškega sedla, ter si po melišču skrajšala sestop. Lahko bi rekla majhno a sladko zadovoljstvo :lol: ; cela tura nama ni vzela niti 6 ur.

Irena: nedelja, 4. oktober 2009, ob 22.14 uri

Z Jermance do Pastircev in do vztopa v Wisiakovo grapo, po levem vztopu, ki je precej lažji od centralnega. Pa še izogneš se nemarno naloženim skokom in nekoliko neroden je le začetek. V drugi polovici sva večinoma hodila s palicami. S Sukalnika sva se lotila grebena nad njim, ki pripelje direktno na zahodni vrh Planjave. smer se s Sukalnika levo odcepi naravnost navzgor - sprva po izraziti grapi, potem preči desno in naravnost navzgor po grebenu. Stvar kljub spoštljivi oceni ni nedosegljiva tudi izkušenim planincem, razen detajlov, ki poskrbijo za malček adrenalina, a meni osebno še to manj kot bližnja Šija Brane. Konča se na zahodnem vrhu Planjave, odkoder je še morda 10-minutni sprehod do označenega vrha. Kljub soncu je bilo na vrhu zaradi vetra precej hladno in jadrno sva jo pobrisala dol po markirani poti do Kamniškega sedla, ter si po melišču skrajšala sestop. Lahko bi rekla majhno a sladko zadovoljstvo :lol: ; cela tura nama ni vzela niti 6 ur.

penzionist: ponedeljek, 5. oktober 2009, ob 14.10 uri

Drugič pa hodita bolj počasi, pa bo več sladkega zadovoljstva !! 8) Ali z drugimi besedami... čestitke. Kake gužve pa tudi verjetno ni tam :-)

CarpeDiem: ponedeljek, 5. oktober 2009, ob 17.34 uri

Zanimiv vzpon, bi samo še prosu, če imata kakšne slike (glede vstopa, od markirane, varovane poti navzgor), ker sem enkrat že gledal in me je kar mikalo :lol: Kaj pa povezava; vzhodni - zahodni vrh, je kaj težavnega vmes? :oops:

Rožle: ponedeljek, 5. oktober 2009, ob 19.04 uri

Vstop se ne da zgrešit. Ko se najvišja točka travnate rame Sukavnka zaleti v navpične skale grebena greš levo pod njimi po polici v grapico/kot, ki se levo od grebena dviguje vzporedno z njim (težavnost I). Grapica se konča s prepadom, zato cca 10m pred koncem iz nje ven proti grebenu in sicer najprej 2m navzgor in nato 2m desno prestop po ozki polički (težavnost nekje do II stopnje) na poševno gredino. Po njej proti grebenu, ene 5 m pred njim z grede na levo navzgor preko nekaj dvometrskih pragov in tik pod navpičnimi skalami mimo značilne luske desno na greben. Na grebenu je malo višje še en 2m visok detajl zanimiv zaradi izpostavljenosti, vendar z veliki oprimki in čvrsto skalo. Proti vhu se težavam izogneš po desni strani grebena. Med zahodnim in vzhodnim vrhom Planjave je stezica. Težavnost smeri je nižja kot je težavnost Šije na Brano, seveda pod pogojem da nisi preveč priden pri iskanju težav. Ocene omenjene v zgornjem zapisu so [b:6b49dec14f]moje[/b:6b49dec14f] in ne iz vodnička! Smerca je za uživanje v (pozno)jesenskih popoldnevih, ko zna mrazek že malenkost grizti v prste, od zahodnega sonca topla skala je takrat pravi balsam. :D

dzuko: sobota, 21. november 2009, ob 22.42 uri

Je kdo zadnje dni hodil po Planjavi? Kakšne so kaj razmere?

dzuko: ponedeljek, 23. november 2009, ob 9.40 uri

Izkušeni z ustrezno opremo so včeraj lahko šli na vrh (proti vrhu pomrznjeno, močan sunkovit veter, kamenje), mi pa smo se kmalu obrnili.