FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

peter2: ponedeljek, 26. oktober 2009, ob 8.01 uri; ogledov: 0

Sončna nedelja je vabila nekam med macesne. Le ti se letos kar nočejo odeti v tiste res žareče, zlate barve. Pa nekam kjer bo mir 8) Z Zadnje Trente se odpravim na planino Zapotok. Vse bolj se dani in videti je, da so vrhovi nad 1900m v snegu. Pot nadaljujem proti sedlu Kanja in razmišljam na kateri vrh naj se podam. Odločim se za Šmihelovec. S sedla med Šmihelovcem in Zagorelcem se po nekakšnem melišču povzpnem na najnižji del grebena Šmihelovca, potem pa po zahodni strani na Vrh. Smer zahteva malenkost lažjega plezanja, v snežnih zaplatah je bilo treba precej previdnosti. Sestop po isti smeri, za vrnitev v planino Zapotok pa se odločim za pot, ki pelje s sedla Kanja proti Špičku. Pot je sprva dobro vidna, preči številne jarke, ponekod so tudi jeklenice. Ko pot obide Zagorelec nas pripelje v neverjetno lepe planote porasle z macesni . Je pa tu pot zaradi visokih trav vse težje sledljiva in večkrat sem jo zgrešil. Do Špičke seveda nisem nadaljeval, pod Grivo je treba biti pozoren, da najdeš nekakšen "pomol" s katerega gre spet težko sledljiva potka v planino Zapotok. Tropi gamsov, ruševci in šele v Zadnji Trenti srečam prvega človeka. Nekaj utrinkov pa je [url=http://www.petersfoto.si/]tukaj[/url]

peter2: ponedeljek, 26. oktober 2009, ob 8.01 uri

Sončna nedelja je vabila nekam med macesne. Le ti se letos kar nočejo odeti v tiste res žareče, zlate barve. Pa nekam kjer bo mir 8) Z Zadnje Trente se odpravim na planino Zapotok. Vse bolj se dani in videti je, da so vrhovi nad 1900m v snegu. Pot nadaljujem proti sedlu Kanja in razmišljam na kateri vrh naj se podam. Odločim se za Šmihelovec. S sedla med Šmihelovcem in Zagorelcem se po nekakšnem melišču povzpnem na najnižji del grebena Šmihelovca, potem pa po zahodni strani na Vrh. Smer zahteva malenkost lažjega plezanja, v snežnih zaplatah je bilo treba precej previdnosti. Sestop po isti smeri, za vrnitev v planino Zapotok pa se odločim za pot, ki pelje s sedla Kanja proti Špičku. Pot je sprva dobro vidna, preči številne jarke, ponekod so tudi jeklenice. Ko pot obide Zagorelec nas pripelje v neverjetno lepe planote porasle z macesni . Je pa tu pot zaradi visokih trav vse težje sledljiva in večkrat sem jo zgrešil. Do Špičke seveda nisem nadaljeval, pod Grivo je treba biti pozoren, da najdeš nekakšen "pomol" s katerega gre spet težko sledljiva potka v planino Zapotok. Tropi gamsov, ruševci in šele v Zadnji Trenti srečam prvega človeka. Nekaj utrinkov pa je [url=http://www.petersfoto.si/]tukaj[/url]

CarpeDiem: ponedeljek, 26. oktober 2009, ob 16.14 uri

Carske slike, matr me je kr tja potegnil, jz pa v službi zdele! :oops: :?

brane: ponedeljek, 26. oktober 2009, ob 20.14 uri

Ja res je, kaj je letos z macesni, so sicer zlati a tistega povsem žarečega sijaja še vedno nimajo.Sam sem se tole nedeljo potepal z planine Blato preko Dednega polja na obe Tičarici in nazaj, pa imajo macesni približno isti odtenek ko tile na prelepih fotkah. Tako je imel moj prijatelj Spleza že kar nekaj časa nazaj kar veliko sreče na Robičevju nad Vršičem.

peter2: ponedeljek, 26. oktober 2009, ob 20.34 uri

Jah, delati na nedeljo in to ob lepem vremenu je res hudo. Upam, da si vsaj kak drug dan potem frej, kar tudi ni slabo saj ni take gneče na cestah in tudi v gorah je bolj mir. Za še vedno zelene macesne je verjetno krivo vreme. Ni bilo pravega mraza in slane. Bo pa mogoče kak teden dalj trajalo :D Lp, Peter

CarpeDiem: torek, 27. oktober 2009, ob 17.02 uri

No delu sem v ponedel, na nedelo pa samo doma mal malarja špilal, vseen sem ti pa mal favš za takšen podvig! :oops: 8)

brane: sreda, 28. oktober 2009, ob 18.14 uri

Peter, sorry še nekaj vprašanj, morda jo mahnemo v soboto na Šmihelovec: glede na razmere bi bila smotrna kakšna zimska ali druga oprema ( vrv ) oz. se da pokljukati tudi bližnji Zagorelec, za katerega opisi pravijo, da je lažje dostopen glede na zdajšno kratko dolžino dneva. Hvala ter lp

peter2: sreda, 28. oktober 2009, ob 20.04 uri

Brane živjo! Zimske opreme nisem potreboval. Glej da ne boš tako kot sem jaz, rinil takoj v Šmihelovec. Pojdi v sedlo med Zagorelcem in Šmihelovcem toliko da boš na grebenu Šmihelovca zagledal nekakšno škrbino (najnižji del grebena). Do tja gre nekakšno melišče. Na škrbini greš na drugo stran sedla in zaviješ na vrh po jugozahodni strani. Tam si boš par metrov pomagal z rokami, a ni sile. Zagorelec je lažje pristopen, sicer je že par let kar sem bil gor, a se ne spominjam, da bi bile kakšne težave. Spet boj strma sta potem videti Jelenk in Skutnik. Priporočam da greš nazaj po poti Kanja - Špiček. Glej da pod Zagorelcem ne zaviješ dol na planino Zapotok. Pot proti Špičku se tam celo dvigne in preči precej jarkov, potem pa te dostavi na čudovite poljane nad Zapotokom. Za pl. Zapotok zapustiš pot pod Grivo. Potka se po visokih travah sicer zgublja, a jo kmalu spet najdeš. Želim lepo turo, če bo vreme zdržalo bo prekrasna, boš videl! Lp Peter

brane: nedelja, 1. november 2009, ob 9.51 uri

Peter, še enkrat hvala za napotke ter idejo za krasno turo, ki sva jo opravila z prijateljem včeraj. Šmihelovec res ni tehnično zahtevna gora ter tudi orientacija nama ni delala težav.Sneg je praktično pred vrhom povsem izginil, le nekaj malega ga je ostalo v senčnem delu poti proti sedlu Kanja.Razgled z vrha na vse strani je bil v včerajšnem čudovitemu dnevu res enkraten. Za sestop sva izbrala tvojo varianto proti Špičeku in ko sva slabo markirano pot ujela sva pod vtisom vzpona preveč klepetala in naenkrat markacij ni bilo več. :( Namesto da bi se vrnila sva sledila stezici, ki se je spuščala vedno bolj navzdol.Po večih poskusih sva se začela spuščati navzdol v dno in na srečo naletela na grapo ki naju je oprijemajoč za ruševje varno dostavila na dno.Èe drugega ne so bili tam res najboj žareči macesni, kar sva jih videla včeraj. :lol: Na nasprotnem bregu sva se malo povzpela in končno naletela na markirano pot nazaj na Zapotok. Èe ga ne bo ta teden nasulo tam zgoraj turo toplo priporočam vsem, ki jih navdušujejo brezpotja, prav lahko je viden dostopen tudi Zagorelec nasproti Šmihelovca, ki bo počakal na kdaj drugič saj je že samo zatrep v Zapotoku prava paša za oči. P.S. Pa še to, že po slabe pol ure hoje iz Zapotoka sva naletela na velikega možica ter pravo stezico v levo, ki menim da nas popelje pod ostenje Srebrnjaka ter nato naprej do izhodišča za vzpon na Srebrnjak po Tumovi.Pred šestimi leti, ko sva z Tonetom opravila ta vzpon, nikakršnega sledu o stezici namreč ni bilo, ali pa je bila tako neopazna da je nisva uzrla.