|
torek, 14. maj 2024 |
|
|
PRIJAVI SE |
|
|
|
Brez naslovapeter2: ponedeljek, 23. november 2009, ob 11.12 uri; ogledov: 0 Lepa nedelja je seveda spet klicala v hribe.
Ker je v gorah kljub lepemu in toplemu vremenu kar nekaj snega sva se odločila za obisk Velega polja.
Pot sva pričela v Vojah, do koder sva prišla z avtom. Èas na tabli 3h, 30 min je bil kar realen, sploh tokrat, ko je bila polovica poti v snegu.
Sneg se prične pod skalo v Jurjevčevi konti. Zjutraj je držal sren, ob povratku je popustil in krpljarju, ki je pred kakšnim dnem izbral isto turo, gre zahvala, da se nama ni preveč prediralo in ni bilo treba iskati prave smeri.
Proti Vodnikovi koči je močno pihalo, vseeno pa je bilo dokaj toplo.
S koče se spustiva proti Velemu in nato Malemu polju. Potok, ki vijuga tam je stopil sneg in vse skupaj je bila prava idila. Kar nisva se mogla odpraviti domov.
Pri Presihajočem jezeru (le ta je pod snegom) sva se po lepi dolinici odpravila na Razorje in nazaj proti Jurjevčevi konti in Vojam.
Pot je precej dolga, razgledov vse do vrha ni, tako da je marsikomu malo dolgočasna. Si pa potem nagrajen z razgledi po bohinjskih vršakih.
Za obisk pa bo mogoče koga prepričala kakšna slika [url=http://www.petersfoto.si/]tukaj[/url] |
Odgovori | | |
|
peter2: ponedeljek, 23. november 2009, ob 11.12 uri Lepa nedelja je seveda spet klicala v hribe.
Ker je v gorah kljub lepemu in toplemu vremenu kar nekaj snega sva se odločila za obisk Velega polja.
Pot sva pričela v Vojah, do koder sva prišla z avtom. Èas na tabli 3h, 30 min je bil kar realen, sploh tokrat, ko je bila polovica poti v snegu.
Sneg se prične pod skalo v Jurjevčevi konti. Zjutraj je držal sren, ob povratku je popustil in krpljarju, ki je pred kakšnim dnem izbral isto turo, gre zahvala, da se nama ni preveč prediralo in ni bilo treba iskati prave smeri.
Proti Vodnikovi koči je močno pihalo, vseeno pa je bilo dokaj toplo.
S koče se spustiva proti Velemu in nato Malemu polju. Potok, ki vijuga tam je stopil sneg in vse skupaj je bila prava idila. Kar nisva se mogla odpraviti domov.
Pri Presihajočem jezeru (le ta je pod snegom) sva se po lepi dolinici odpravila na Razorje in nazaj proti Jurjevčevi konti in Vojam.
Pot je precej dolga, razgledov vse do vrha ni, tako da je marsikomu malo dolgočasna. Si pa potem nagrajen z razgledi po bohinjskih vršakih.
Za obisk pa bo mogoče koga prepričala kakšna slika [url=http://www.petersfoto.si/]tukaj[/url] |
|
matta: ponedeljek, 23. november 2009, ob 19.34 uri Kot vedno. Lepo, očarljivo, vabljivo.
Za tiste, ki morda še ne veste: v septembrski številki revije PV je bila tema meseca Fotografiranje v gorah, kjer je bil Peter predstavljen med najboljšimi avtorji. |
|
|
|