FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Mirko: sobota, 20. februar 2010, ob 10.53 uri; ogledov: 1

Udeležbo na znanstveni konferenci na Žabljaku sem izkoristil za vsakodnevni krajši skok na bližnje vršace. Kljub slabemu in toplemu vremenu vse tri dni (dež, sneg) sva se s sodelavcem prvi dan povzpela na Mali Štuoc (1950 m), ki je zaradi blagega naklona primeren cilj v takšnih razmerah (pod nogami se je sneg kar nekajkrat krepko sesedel). Drugi dan se je vsaj nekoliko ohladilo, tako da je snežilo nad 2000m. Ob spodnjem smučišču, ki je bilo edino zratrakirano, ter nato po nesteptanem zgornjem sva se povzpela na Savin kuk (2313 m). Snežne razmere boljše kot prejšnji dan. Zadnji dan sem se v močnem dežju povzpel še do Zminjenega jezera in bližnjega sedla. Zgaženih poti tam praktično ni, saj pozimi tam hodi le malokdo (v nasprotju s poletjem, ko je tudi več tujcev). Brez smuči ali vsaj krpelj ne boste prišli daleč. Zaprta je bila tudi turistična agencija, tako da sem bil glede planinskih kart prepuščen internetnim različicam. Sicer pa prava divjina in neko posebno doživetje. Lp Mirko

Mirko: sobota, 20. februar 2010, ob 10.53 uri

Udeležbo na znanstveni konferenci na Žabljaku sem izkoristil za vsakodnevni krajši skok na bližnje vršace. Kljub slabemu in toplemu vremenu vse tri dni (dež, sneg) sva se s sodelavcem prvi dan povzpela na Mali Štuoc (1950 m), ki je zaradi blagega naklona primeren cilj v takšnih razmerah (pod nogami se je sneg kar nekajkrat krepko sesedel). Drugi dan se je vsaj nekoliko ohladilo, tako da je snežilo nad 2000m. Ob spodnjem smučišču, ki je bilo edino zratrakirano, ter nato po nesteptanem zgornjem sva se povzpela na Savin kuk (2313 m). Snežne razmere boljše kot prejšnji dan. Zadnji dan sem se v močnem dežju povzpel še do Zminjenega jezera in bližnjega sedla. Zgaženih poti tam praktično ni, saj pozimi tam hodi le malokdo (v nasprotju s poletjem, ko je tudi več tujcev). Brez smuči ali vsaj krpelj ne boste prišli daleč. Zaprta je bila tudi turistična agencija, tako da sem bil glede planinskih kart prepuščen internetnim različicam. Sicer pa prava divjina in neko posebno doživetje. Lp Mirko

sla: ponedeljek, 16. avgust 2010, ob 12.46 uri

Minuli teden sem bila (smo bile) v Èrni gori in sem (smo) en dan namenile tudi Durmitorju. Šle smo na najvišji vrh Bobotov Kuk in na sosednji Bezimeni vrh, ob sestopu pa obiskale še Ledeno pečino. Poti v Durmitorju so zelo dobro označene s smernimi tablami in "našimi" markacijami. Ljudi je zelo veliko - prednjačijo Francozi z neprimerno obutvijo in oblačili. Pot na omenjena vrhova je precej dolga in naporna zaradi vročine. Na vmesni planšariji (katunu) je zelo dobro, da si obnoviš zaloge vode. Pot po grebenu iz Bobotovega Kuka na Bezimeni vrh pa je zaprta. Sicer se da priti čez, vendar je čez greben zelo izpostavljeno, varoval ni, plezati je treba "enkico". Seveda tu ni manjkalo Èehov. Skratka lepi hribi, podobni našim Julijcem.