|
Raduha 2010boleklolek: sreda, 24. marec 2010, ob 8.55 uri; ogledov: 0 Sobota je dvajsetega marca in v Planici pod Poncami je že vse nared, za sprejem prvih gostov, ki bodo popestrili ta športno obarvani dan, prepleten z smučarskimi skoki. Tudi midva z Milko sva se odločila, da bova ta dan skočila, toda ne v Planico med Poncami, temveč na Raduho in si raje ogledala smučarsko velikanko nekoliko iz daljave.
Jutro je bilo hladno in jasno. V Lučah ni bilo na ulici videti živega človeka. Po obilni malici – mlincih in piščančjih bedrih- se počasi odpraviva proti Koči na Loki. V gozdu je bilo še veliko snega in pot še ni bila dodobra uhojena, zato sva bila zelo previdna in brez nepotrebne naglica zagazila do kolen. Po dobrih dvajsetih minutah prispeva na gozdno cesto, po kateri se je pravkar peljal neki planinec z motornimi sanmi in nama z pogonskimi gosenicami naredil prečudovito rebrasto gaz, da sva lahko do koče hodila z svojo standardno hitrostjo.
Pred kočo in v njej, je bilo že zbrano nekaj zgodnih planincev, ki so se večinoma odpravljali nazaj v dolino, le peščica se jih odloči oditi na vrh Raduhe. Za mizo pri vhodnih vratih v kočo zagledava prijatelja planinca Vojkota, z katerim sta se že udeležila nekaj naših izletov P.D. Iskra Ljubljana.. Malo poklepetamo in se domenimo, da skupaj poskušamo osvojiti dvatisočaka. Ko opraviva obvezno žigosanje Krkinih dnevnikov se odpravimo na goro pred nami prečudovitemu dnevu nasproti. Pot je bila pravi mali labirint raznih pasti in bilo je tako, kot bi hodil po minskem polju. Mislim da tega dne na tej poti ni bilo nobenega pohodnika, ki so se povzpeli na vrh gore, da ni pristal do riti v snegu. Tudi padce in zdrse smo videli in akrobacije sicer redkih smučarjev, ki so se spotikali v nizke borovce. Vzdušje, pa je bilo klub za nekatere prenaporni poti - enkratno, vsaj tako so kazali njihovi nasmejani obrazi….
Nekaj slik.. [url]http://www.flickr.com/photos/48732928@N08/sets/72157623682904830/show/[/url] |
Odgovori | | |
|
boleklolek: sreda, 24. marec 2010, ob 8.55 uri Sobota je dvajsetega marca in v Planici pod Poncami je že vse nared, za sprejem prvih gostov, ki bodo popestrili ta športno obarvani dan, prepleten z smučarskimi skoki. Tudi midva z Milko sva se odločila, da bova ta dan skočila, toda ne v Planico med Poncami, temveč na Raduho in si raje ogledala smučarsko velikanko nekoliko iz daljave.
Jutro je bilo hladno in jasno. V Lučah ni bilo na ulici videti živega človeka. Po obilni malici – mlincih in piščančjih bedrih- se počasi odpraviva proti Koči na Loki. V gozdu je bilo še veliko snega in pot še ni bila dodobra uhojena, zato sva bila zelo previdna in brez nepotrebne naglica zagazila do kolen. Po dobrih dvajsetih minutah prispeva na gozdno cesto, po kateri se je pravkar peljal neki planinec z motornimi sanmi in nama z pogonskimi gosenicami naredil prečudovito rebrasto gaz, da sva lahko do koče hodila z svojo standardno hitrostjo.
Pred kočo in v njej, je bilo že zbrano nekaj zgodnih planincev, ki so se večinoma odpravljali nazaj v dolino, le peščica se jih odloči oditi na vrh Raduhe. Za mizo pri vhodnih vratih v kočo zagledava prijatelja planinca Vojkota, z katerim sta se že udeležila nekaj naših izletov P.D. Iskra Ljubljana.. Malo poklepetamo in se domenimo, da skupaj poskušamo osvojiti dvatisočaka. Ko opraviva obvezno žigosanje Krkinih dnevnikov se odpravimo na goro pred nami prečudovitemu dnevu nasproti. Pot je bila pravi mali labirint raznih pasti in bilo je tako, kot bi hodil po minskem polju. Mislim da tega dne na tej poti ni bilo nobenega pohodnika, ki so se povzpeli na vrh gore, da ni pristal do riti v snegu. Tudi padce in zdrse smo videli in akrobacije sicer redkih smučarjev, ki so se spotikali v nizke borovce. Vzdušje, pa je bilo klub za nekatere prenaporni poti - enkratno, vsaj tako so kazali njihovi nasmejani obrazi….
Nekaj slik.. [url]http://www.flickr.com/photos/48732928@N08/sets/72157623682904830/show/[/url] |
|
|
|