|
sobota, 11. maj 2024 |
|
|
PRIJAVI SE |
|
|
|
Porezenboleklolek: sreda, 24. marec 2010, ob 9.03 uri; ogledov: 1 Nedelja enaindvajseti marec in žalostno jutro se je zrcalilo na nebu proti primorski. Najina pot je bila osvojiti Porezen in se na proslavi v počastitev druge svetovne vojne pokloniti vsem tistim mladim fantom, ki so jim žalostno ugasnila življenja zaradi blesoumja kapitalističnih zablod. Žal se še danes nihče ne zaveda, da je v realnem človeškem življenju vse na izposojo in nihče ni ničesar prinesel s seboj in ničesar ne bo odnesel v onstranstvo.
Petrovo Brdo je bilo pusto in megleno, pa tudi rahel dež je že začel poplesavati skozi oblačno nebo. Pot na katero sva stopila je bila sprva blatna in razmočena nato pa preide v moker sneg in brozgo. Nikjer žive duše le najini sapi sta poplesavali naokoli. Èez dobre pol ure dohitiva prve pohodnike, ki so nama prijazno ponujali neke alkoholne zvarke, ki pa ji ne poskusiva in nadaljujeva proti grebenu Porezna na katerim se je že slišalo divjanje močnega vetra. Srečala sva tudi nekaj planincev iz Reke, ki so obupani zaključili vspon že sredi poti in se brezvoljno vračali v dolino. No brez rokavic kape in primerne obutve – visokih čevljev, pa danes res ne gre.
Na grebenu, pa se je začelo zasipavanje vetra z vlažno meglo, ki je že po nekaj minutah iz nas pohodnikov, ki smo se brezvoljno počasi pomikali naprej, naredilo popolnoma mokre lutke. Srečo sva imela, da sva lahko švignila mimo utrujenih planincev in tekla proti koči a vse zaman. Popolnoma premočena od glave do nog nama ni preostalo drugega, da poiščeva vsa dodatna rezervno oblačila, ki jih imava vedno s seboj in se zasilno našemiva po sili razmer. Še dobro, da sva prispela med prvimi, da sva si priborila mesto pri lončeni peči in se le nekoliko ogrela in v miru najedla. Ker pa je po dobri urici koča postala pretesna za vse nas, sva jo z vso paro popihala v dolino in se vsa premočena a zelo zadovoljna odpeljala proti domu….
Nekaj slik [url]http://www.flickr.com/photos/48732928@N08/sets/72157623682946184/show[/url] |
Odgovori | | |
|
boleklolek: sreda, 24. marec 2010, ob 9.03 uri Nedelja enaindvajseti marec in žalostno jutro se je zrcalilo na nebu proti primorski. Najina pot je bila osvojiti Porezen in se na proslavi v počastitev druge svetovne vojne pokloniti vsem tistim mladim fantom, ki so jim žalostno ugasnila življenja zaradi blesoumja kapitalističnih zablod. Žal se še danes nihče ne zaveda, da je v realnem človeškem življenju vse na izposojo in nihče ni ničesar prinesel s seboj in ničesar ne bo odnesel v onstranstvo.
Petrovo Brdo je bilo pusto in megleno, pa tudi rahel dež je že začel poplesavati skozi oblačno nebo. Pot na katero sva stopila je bila sprva blatna in razmočena nato pa preide v moker sneg in brozgo. Nikjer žive duše le najini sapi sta poplesavali naokoli. Èez dobre pol ure dohitiva prve pohodnike, ki so nama prijazno ponujali neke alkoholne zvarke, ki pa ji ne poskusiva in nadaljujeva proti grebenu Porezna na katerim se je že slišalo divjanje močnega vetra. Srečala sva tudi nekaj planincev iz Reke, ki so obupani zaključili vspon že sredi poti in se brezvoljno vračali v dolino. No brez rokavic kape in primerne obutve – visokih čevljev, pa danes res ne gre.
Na grebenu, pa se je začelo zasipavanje vetra z vlažno meglo, ki je že po nekaj minutah iz nas pohodnikov, ki smo se brezvoljno počasi pomikali naprej, naredilo popolnoma mokre lutke. Srečo sva imela, da sva lahko švignila mimo utrujenih planincev in tekla proti koči a vse zaman. Popolnoma premočena od glave do nog nama ni preostalo drugega, da poiščeva vsa dodatna rezervno oblačila, ki jih imava vedno s seboj in se zasilno našemiva po sili razmer. Še dobro, da sva prispela med prvimi, da sva si priborila mesto pri lončeni peči in se le nekoliko ogrela in v miru najedla. Ker pa je po dobri urici koča postala pretesna za vse nas, sva jo z vso paro popihala v dolino in se vsa premočena a zelo zadovoljna odpeljala proti domu….
Nekaj slik [url]http://www.flickr.com/photos/48732928@N08/sets/72157623682946184/show[/url] |
|
|
|