FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

CarpeDiem: torek, 11. maj 2010, ob 9.06 uri; ogledov: 0

Pozdravljeni! Zanima me (pač od koga, ki je že prehodil), da ne bo zgolj teoretična primerjava in sicer; v primerjavi z mojima, že osvojenima - Via Italiano (Mangrt) in Via della Vito (Vevnica), kam bi umestili Visoko Rezijansko pot, po težavnosti. Zadeva me zelo mika, da bi jo osvojil enkrat poleti, sem pa že večkrat slišal, da se smatra za zelo težavno plezarijo, zdej pa ne vem al je kaj na tem al ni, v tem kontekstu sem tudi napisal, kje sem že bil, da povem, da totalni "zelenec" pa le nisem! :oops: 8)

CarpeDiem: torek, 11. maj 2010, ob 9.06 uri

Pozdravljeni! Zanima me (pač od koga, ki je že prehodil), da ne bo zgolj teoretična primerjava in sicer; v primerjavi z mojima, že osvojenima - Via Italiano (Mangrt) in Via della Vito (Vevnica), kam bi umestili Visoko Rezijansko pot, po težavnosti. Zadeva me zelo mika, da bi jo osvojil enkrat poleti, sem pa že večkrat slišal, da se smatra za zelo težavno plezarijo, zdej pa ne vem al je kaj na tem al ni, v tem kontekstu sem tudi napisal, kje sem že bil, da povem, da totalni "zelenec" pa le nisem! :oops: 8)

Tejtej: torek, 11. maj 2010, ob 9.17 uri

Omenjeni poti na Mangrt in Vevnico sta zavarovani. Na grebenu Vrh Laške Planje - Kanin pa so nasprejane rdeče pike, varoval ni, razen kakega pozabljenega klina. Jaz bi težavnost primerjal z grebenom Mojstrovk brez možnosti sestopa z grebena.

BOR_KUM: torek, 11. maj 2010, ob 10.32 uri

Podobno je s spustom z Vrha Krnice k bivaku Marussich. Ta odsek je - povzemam po vodniku Julijske Alpe - najtežji. Iz lastne izkušnje vem, da je ob sicer bolj kot ne skopih varovalih treba biti sposoben tudi prosto splezati kakšno mesto II. stopnje (v sestopu, če greš v "predpisani" smeri). Ker je celotna pot relativno dolga (12 - 15 ur), se običajno vmes prespi v prej omenjenem bivaku. Treba je vračunati še pomanjkanje vode - posebno v visokem poletju. Skratka, obeta se ti kar obilen prašiček na hrbtu, s katerim je treba shajati tudi na težavnih mestih.

Marijana & Marko: torek, 11. maj 2010, ob 10.44 uri

Na Ta visoki Rosojanski poti imaš oboje. Zahtevno ferato in nezavarovane odseke. Ferata poteka od bivaka na Vrh Krnice. Je malce lažja kot obe na Mangartu. Nezavarovan odsek grebena je bistveno daljši, plezalsko pa ni zahteven, težave so v okviru I. stopnje. Tu in tam pa malo pokuka proti II. Vsekakor pa moraš biti tega vajen. http://www2.arnes.si/~mcuder/dnevnik/030906.html

CarpeDiem: torek, 11. maj 2010, ob 11.34 uri

Omenjeni poti na Mangrt in Vevnico sta zavarovani. Na grebenu Vrh Laške Planje - Kanin pa so nasprejane rdeče pike, varoval ni, razen kakega pozabljenega klina. Jaz bi težavnost primerjal z grebenom Mojstrovk brez možnosti sestopa z grebena.
Tega z Mojstrovkami ne zastopim nejbolš! Bil sem enkrat in sicer po Hanzovi do male, potem pa z male na Velko in z Velke na Zadnjo (kokr pomnim je od male dalje nemarkirano). Se prav je o tej povezavi med njimi govora al čem drugem, kar mi ni poznano? :oops: :? P.S. - M&M (pa ne bonboni) - vi2 imata sigurno še kar nekaj slikic s te poti, bi prosu samo za link, če je možno, od tistih "tatežjih" delov! 8)

mokovec: torek, 11. maj 2010, ob 11.38 uri

Na enem strmem delu je še pred Laško planjo par metrov jeklenice, drugega pa ni (vsaj do Babe ne). Mestoma je tudi krušljivo, zato je treba biti previden. Sicer je pa krasna tura!

igorz: torek, 11. maj 2010, ob 11.57 uri

"Vseznalci" so povedali skoraj vse, seveda pa pot ni označena z nobenimi nasprejanimi pikami, temveč precej obledelimi rdečimi trikotniki, ki kažejo tudi potek smeri, če jih znaš gledati. Rezijanski polhi so mi povedali, da slabo kaže, da bi te markacije še kdaj obnovili, so pa obnovili varovala v začetnem delu poti proti Vrhu Krnice. iz smeri bivaka Marušič. Priporočam, da se gre v tej smeri gor, ker je bistveno lažje, težko pa bi rekel, da je potem lažje z Vrha Kanina proti Laški Planji kjer je treba večinoma po grebenu, na nekem mestu je bil tudi manjši podor, ki prehod še otežuje. Jeklenice pa so skozi žleb na območju Vrh Žlebi v smeri sedla Med Baban. Računati je treba še, da je izhodišče in zaključek daleč spodaj v Solbici (Stolvizza). Seveda pa je možno tudi po odsekih in si pomagati z žičnico na eni ali drugi strani Kanina. Vmes pa so trije bivaki in sicer Igor Craso, Stuparič in bivak pod Mulcem. Z grebena je možen sestop na nekem mestu Po Malim Kaninom v smeri planine Kanin nad vasjo Korito in z grebena Èez dol v Zadnji dol na kaninske pode.

Gorazd G: torek, 11. maj 2010, ob 12.30 uri

CarpeDiem, kakšno sliko boš našel tudi na tem naslovu: http://www.gore-ljudje.net/novosti/37535/ Za enodnevno krožno turo z začetkom in koncem v Stolbici potrebuješ dolg, a ne prevroč poletni dan in kar dosti kondicije, za dvodnevno pa težji nahrbtnik. Gre v enem dnevu, a vzponov in spustov se nabere za več kot 6000 višinskih metrov! Sem računal šele po turi. Èe bi prej bi naredila tako, kot vsi normalni hribovci. Ob poti so zelo luštni bivaki. :idea: O težavnosti pa so že ostali ("vseznalci" ) dovolj povedali. Lepo pa je ... :D

CarpeDiem: torek, 11. maj 2010, ob 12.48 uri

U madona, 6km višinske to pa niso heci (mislim da je sicer ravno Kanin v SLO, slaven po največji višinski razliki med dolino in vrhom gore). 8) Po telem branju, se mi nekak poraja ideja, da bi blo nejbol imet 2 avta, tko da bi bil spust kar v Bovec z žičnico, da se stvar krepko olajša, če ne za nazaj grede, znajo noge total odpovedat, sem namreč pisarniški delavec, ki ne more lih vsak dan okol laufat! :oops:

Joško: torek, 11. maj 2010, ob 13.17 uri

Vmes pa so trije bivaki in sicer Igor Craso, Stuparič in bivak pod Mulcem.
No, Stuparič je pa le malo predaleč, kvečjemu bi si lahko pomagali z bivakom Marušič. Pa še to vprašanje, ker je ponavadi zelo zaseden. Še bolj pa to velja za zavetišče Igor Crasso.

CarpeDiem: torek, 11. maj 2010, ob 13.19 uri

Za povratek, bi bla pa verjetno takšna varjanta kar v redu, kot jo opisuje možakar tule! :D http://ortosplet.blogspot.com/2007/07/noc-visoooko-nad-rezijo-2728-7.html

mokovec: torek, 11. maj 2010, ob 15. uri

Mi smo takrat obdelali samo odsek od Visokega Kanina do sedla Med Baban. Baba, Skutnik in ostali bodo počakali na kdaj drugič, ampak ne vem če sploh še spadajo pod to pot. Enostavno je zmanjkalo časa -planirana je bila še Baba, a čakal nas je še legendarni spust v Žago, sonce je pa že zahajalo. (Ja, gor smo šli z gondolo.)

Marijana & Marko: torek, 11. maj 2010, ob 15.19 uri

P.S. - M&M (pa ne bonboni) - vi2 imata sigurno še kar nekaj slikic s te poti, bi prosu samo za link, če je možno, od tistih "tatežjih" delov! 8)
Nimava nič več, takrat je šlo v fotoaparat samo 10 fotk... Sicer je pa Gorazd pripopal najboljši možni link! :D

jjanez: torek, 11. maj 2010, ob 15.30 uri

Jaz pa bi vprašal nekaj drugega - se tudi dogaja na tem področju. Šel bi na Visoki Kanin s severa - Od koče Gilberti. Možni sta dve poti (mogoče bom kaj napak napisal): Ferrata via divisione Julia (preko ledenika) ali Ferrata Rosalba Grasetti čez vrh Krnice. Do sedaj sem prehodil vse poti v Sloveniji, najtežja pa je bila Via Italiana. Kaj mi svetujete, po kateri gor, po kateri dol, kako je s krajno počjo na ledeniku (via Julia), kako dolg pa je ovinek na sestopu proti Prestreljeniku in povratek mimo nove žičnice k Gilbertiju.

Marijana & Marko: torek, 11. maj 2010, ob 16.54 uri

V tem primeru je bolj pametno zastaviti vzpon po Juliji, prav zaradi snega! Prestop zna biti siten ali celo nemogoč. Ovinek pod Prestreljenikom verjetno ni bistveno daljši.

brane: torek, 11. maj 2010, ob 18.58 uri

No pa bi še jaz dodal svojo varianto, ki ni pretežka in z normalno kondicijo izvedljiva v enem dnevu: Šel sem z prvo gondolo do zgornje postaje nato sem jo mahnil po markirani poti mimo doma Petra Skalarja naprej ter preko vrha Laške Planje nato začel z prečenjem grebena Visoke Rezijanske vse do Kanina. S Kanina sem se nato spet po markirani spustil nazaj do zgornje postaje in tako opravil z eno lepo krožno turo. Ostalo mi je še dve debeli uri do zadnje gondole, tako da mi je bilo kar malce žal da sem v najlepšem delu malo preveč pospeševal. Kot si razbral od predhodnikov to sicer ni cela VR je pa po mojem njen poglavitni in najlepši del. Pa ne pozabi na zanesljivo vremensko napoved, težavnost pa so opisali predhodniki.

BOR_KUM: torek, 11. maj 2010, ob 20.02 uri

Jjanez, kako je z ledenikom in nasploh z Julijo lahko tik pred zdajci poizveš v Gilbertiju in se potem odločiš. Iz spomina vlečem vrh Visokega Kanina poln ljudi, a zelo malo je bilo tistih, ki bi prišli gor ali se celo usmerili navzdol čez Vrh Krnice, nasprotno pa presenetljivo število onih - tudi družin, ki so se spustili čez Julijo. Morda to kaj pove, lahko pa je le slučaj ... Ne spomnim se več dobro koliko časa smo porabili za pot z vrha Kanina čez Prevalo do Gilbertija, a se je kar vleklo in če napišem 4 do 5 ur, potem menda prav pretirano nisem usekal mimo. Sicer ura gor ali dol ni zelo pomembna, zna pa biti odločilna, če loviš zadnjo vožnjo žičnice.

CarpeDiem: sreda, 12. maj 2010, ob 6.56 uri

Zamujena gondola zna bit pa na tem mestu res skrajno neprijetna pripetija. To se nam je s kolegi namreč zgodilo na letošnjem smučanju na Kaninu (obstali na italijanski stran, ker gre zadnja gondola do Prevale že ob 15.20, mi pa smo se pripeljali 15.25). :oops: Sledil je spust v Sella Neveo, potem pa fehtanje nekih slovenskih pubecov s Transporterjem, da so nas za nekaj drobiža dostavli do vozila, ki je bil v Bovcu! :?

igorz: sreda, 12. maj 2010, ob 7.52 uri

Že v začetnem delu teksta sem napisal, da je bolje od bivaka Marušič gor, zatem pa sem ime bivaka Stuparič namerno vpisal na koncu teksta, da bi videl reakcijo "poznavalcev". Stuparič se seveda nahaja na severni strani Montaža in z Visoko Rosojansko potjo nima nič. In zakaj so se vračali po Via Julia? Ker drugače zaradi meje pač ni bilo možno oz. bi bili v prekršku.

Joško: sreda, 12. maj 2010, ob 8.29 uri

Kolikor vem, je bilo Italijanom dovoljeno z Visokega Kanina sestopiti mimo postaje "D" in čez Prevalo nazaj na italijansko stran in večina je za sestop to pot tudi izbrala. Še oskrbniki Doma Petra Skalarja so se prilagodili temu "prometnemu toku" in na skalo pri odcepu poti izdelali ličen in kričeč napis "RIFUGIO" :evil: Mislim, da je prehajanje meje tudi pred uveljavitvijo schengena izrecno dovoljeval Videmski sporazum iz leta 1959.

BOR_KUM: sreda, 12. maj 2010, ob 10. uri

Igor, zanimiv preizkus reakcije. Ampak kaj, ko vsi, ki na forumu dalj časa sodelujejo, dobro vedo, da se ti kaj takega ne moreš zmotiti. Bi pa tak test lahko malce, seveda ne preveč, zavedel koga drugega ... Moj spomin, na katerega sem se naslonil v prejšnjem besedilu, se je shranil slaba dva meseca pred vstopom Slovenije v Schengen. O tem, kako se je izvajal poenostavljen policijski nadzor tam zgoraj in kako resno se je režim upošteval, si ne bi upal soditi. To bi vedel kdo, ki se je s tem takrat ukvarjal. Pri omembi takratnega dogajanja pa sem bolj meril na to, da je Julija morda malce bolje opremljena za samovarovanje in je hkrati tudi najkrajši zavarovan dostop od Corsija gor na Kanin. Je pa prava poživitev, da forumska debata v tej temi teče predvsem o hribih in poteh nanje. :D

CarpeDiem: sreda, 12. maj 2010, ob 10.27 uri

Igor, zanimiv preizkus reakcije. Ampak kaj, ko vsi, ki na forumu dalj časa sodelujejo, dobro vedo, da se ti kaj takega ne moreš zmotiti. Bi pa tak test lahko malce, seveda ne preveč, zavedel koga drugega ... od [b:a807fde587]Corsija[/b:a807fde587] gor na Kanin.
Npr. mene! :oops: Èeprav Rifugio Corsi mi je nekolko znana, morda ravno z Viša (kjer sm hodu pred leti), nism pa zihr! :?

BOR_KUM: sreda, 12. maj 2010, ob 11.29 uri

Od [b:b425128d63]Gilbertija[/b:b425128d63], seveda. Adijo moja verodostojnost ... ne ne, le preverjam reakcije! Èeprav, če slučajno res štartamo od Corsija (Viš), potem vse ostalo o Juliji menda celo velja ... :lol: [size=9:b425128d63][i:b425128d63]Nisem hotel kvariti resne teme, pa se nisem mogel zadržati. Se opravičujem, ampak tudi hec mora bit![/i:b425128d63][/size:b425128d63]

igorz: sreda, 12. maj 2010, ob 15.37 uri

Me veseli, da toliko veste, res je planinski sporazum je dovoljeval prehod meje na Prevali in mangartskem sedlu, ampak samo od sončnega vzhoda do zahoda in priti je bilo treba nazaj na izhodišče. Torej tam kjer si začel, tja si se moral vrniti. Lahko, da se mi ne verjame glede potaknjenega bivaka, ampak tudi na soroden forum sem dodal kakšno X sliko, pa je ni nihče pogruntal. Sicer pa niti ni bistveno, važno je, da se piše, hodi jih pozimi bolj malo, še kolesarji so bolj aktivni kot planinci. No jaz sem bil danes na mojem priljubljenem Èistem vrhu, potem sem šel pa še gor pod Špičje pogledat in odsmučal v Ravni dol.

Slavko: sreda, 12. maj 2010, ob 22.06 uri

Še moja varianta: Kolega me z opremo od obeh odloži v Žagi, se zapelje do spodnje postaje žičnice v Bovec in se z avtostopom vrne v Žago, kjer je najino izhodišče. Vzpneva se (v najhujši vročini po 12-i) na Skutnik, sestopiva do bivaka Manzano pod Mulcem kjer prespiva. Zjutraj od bivaka na sedlo med Baban, na Vrh Žlebi in nato po grebenu do Visokega Kanina, sestop do doma Petra Skalarja in od tam do D postaje in z gondolo dol.

matta: četrtek, 13. maj 2010, ob 18.45 uri

Bog ne daj, da bi omalovaževala kateregakoli zgoraj naštetih podvigov (zame so vsi večdnevni projekti), a na Rosojanski poti izpustiti nekoliko zahtevnejšo Krnico in Žrd z vso botanično navlako, ali ne obiskati zverinic iz Rezije, je resnična škoda. Za tistega, ki brez problema zmore pot na Vevnico po Via della Viti, tu ne bi smelo biti težav, čeprav pazljivost in morda kos vrvi za moralo(?) nista odveč. Mi se sicer nismo navezovali, smo pa s »Prusikom« privezali-popravili naramnico popolnoma novega (vojaškega) nahrbtnika. Dec je zmogel, le nahrbtnik je počepnil pod težo-količino vode 8) . Nauk? Že kmalu po vstopu v dolino, pred Bilo najdete skoraj filozofski napis na sončni uri: »Slovec meri timp anu timp meri sloveca«… in potem vse poteka v tej maniri. Ah, spet se mi toži po tistih koncih. Èeprav ni planinskih koč, je zelo prikladno sestaviti turo, na voljo so številna zavetišča in bivaki, skratka, prijazen svet, če upoštevaš njegove posebnosti. Ne samo Rosojanska pot, kmalu nas povlečejo manj zveneči in nižji, a nič manj zanimivi kotički. Toplo priporočam karto TABACCO št. 027, Miheliča, Klinarja, Mašero in Stritarja v branje, kakšen klik na spletu in tale forum za vprašanja o umazanih podrobnostih. Npr.: voda je četrt ure pod bivakom Manzano – ta podatek je mogoče brati tudi v literaturi, moj najnovejši zemljevid, ki ga priporočam zgoraj, pa pravi, da se po novem ta bivak imenuje Costantini (1690 m). Da ne bo zmede. Le Mulac je še vedno tam, pokončen in vabljiv :D , na Veliko Babo markirana pot ni vrisana, pa je tam, tako da… srečno pot! Meta

Groucho: sobota, 15. maj 2010, ob 12.34 uri

Po tako vsecnih opisih bo letos gneca potavisokirosojanski...

CarpeDiem: torek, 18. maj 2010, ob 14.55 uri

Za letos bom zgleda "izkoristu" le del Visoke Rosojanske poti in sicer sva s kolegom neki debatirala, da se pripeljemo do postaje D, potem pa mimo Skalarja prot Visokemu Kaninu, pa tam še malo gor pa dol, mal poplezat (rahlo potipat omenjeno pot) in kasneje povratek do gondole in v dolino - Bovec! Koliko ur bi potrebovala za kej tacga (oz. natančneje kok bi zadeva vzela od Visokega Kanina, da mal poplezava po bližnjih vrhovih) in se potem vrneva do (vsaj) zadnje fure gondole! :oops:

mokovec: torek, 18. maj 2010, ob 15.07 uri

Z Laške Planje se da direktno dol, kar ti dovolj skrajša turo, da ziher uloviš gondolo. Bo pa vseeno dolga. :)

brane: torek, 18. maj 2010, ob 17.53 uri

Kot sem dejal poleti je vozni red gondole nekoliko spremenjen, tako da se prej pozanimaj, če se nagibaš k tej varianti, mislim da prva vozi gor ob 8 uri, dol pa zadnja ob 16 ali 17 uri. Jaz sem uspel opisani krog ob primerni kondiciji opraviti skoraj dve uri pred zadnjo gondolo. Èe pa si bolj ziheraš in ne misliš pospeševati kot sem jaz se lahko odločiš tudi za zelo elegantno varianto: greš gor z zadnjo gondolo, lepo počasi do Skalarja, tam prespiš in lepo zarana narediš cel krog res uživaje. Seveda pa je tako kondicija kot težavnost zelo relativna stvar in je odvisna od vsakega posameznika posebej.

CarpeDiem: četrtek, 20. maj 2010, ob 9.15 uri

Tale varjanta s prihodom do Skalarja na večer, potem pa orng počitk in drug dan (počasna) uživancija ter spust v Bovec, se mi zdi MEGA! 8) Se pravi po tem scenariju, se lohk osvoji še Laško Planjo, Vrh Krnice in morda še kej, medtem ko prvi dan (pred spanjem) pa skok na Kojnc-a?! :lol: