FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

brane: nedelja, 4. julij 2010, ob 6.33 uri; ogledov: 4

Ja, pa smo jo ubrali, spet v tujino, saj Boruta drugam več ne žene.Na Monte Agner, pravega Dolomitskega lepotca si je zaradi oddaljenosti dobro vzeti dva dni časa. Torej krenili šele ob 16,30 uri in v vasico Frassene, nekaj kilometrov od Agorda prispemo ob ob 21 uri.Èez pašnike ob smučarski progi se ob nadležnem dežju povzpnemo do koče Scarpa.Res prijazen oskrbnik nam ob začudenju da smo edini gostje ponudi veliko sobo ter zaspimo kot carji. :lol: Zbudi nas krasno oprano jutro.Takoj po zajtrku se malce spustimo ter krenemo v desno čez pašnike po poti 707.Pot prav kmalu prečka nekaj manjših ter eno večje snežišče, ki pa ga lahko obidete z krajšim sestopom ter vzponom. V nadaljevanju velja biti previden, saj je odcep za levo navzgor proti Agnerju iz poti 707 malce težje najti ( Ko steza zavije navzgor ter se ponovno usmeri desno je na skali v travi napis Agner ) Od tam naprej nas vodijo namesto običajnih markacij na gosto posejane rjave packe.Pot se kmalu razvije v prijetno poplezavanje po nekakšni široki grapi.Zelo dinamično ter vse v oviru nekako zgornje prve stopnje prav uživamo. Pred bivakom Biasin, ki ima fantastično lego moramo prečiti še eno krajše snežišče z nepredvidljivim iztekom, a je sneg že precej mehak, tako da veæjih težav ni ( jaz sem vseeno uporabil cepin zaradi večje sigurnosti ) Za bivakom pot preči precej izpostavljene police, ki pa so lepo zavarovane z jeklenico, tako da je pot varna.Višje jeklenic zmanjka, zopet je treba malce poplezati, a kot pod bivakom se težavnost ne približa dvojki. Vrh je precej prostoren, o razgledih ne bi govoril saj lepotec v neposredni bližini nima tekmeca. :lol: Sestop opravimo po poti vzpona, in ravno ko stopimo ponovno v kočo Scarpa, se ulije kot iz škafa.Ker nam ni do "štamfanja" po dežju v dolino naredimo kratek sestop do bližnje sedežnice,a glej ga zlomka vozi na uro in pol, mladenič pa nam pojasni da naj se zmenimo z big bossom, oskrbnikom iz koče.Skočim do njega in "kapo dol" zadevo takoj uredi nam štirim pa pokloni še štiri gratis razglenice.Sem že bil dostikrat v tujini a na takega oskrbnika še nisem naletel. Turo močno priporočam, ni težka, v divjem okolju ponudi prijetno plezanje z krasnimi razgledi v nam povsem novem okolju. :lol:

brane: nedelja, 4. julij 2010, ob 6.33 uri

Ja, pa smo jo ubrali, spet v tujino, saj Boruta drugam več ne žene.Na Monte Agner, pravega Dolomitskega lepotca si je zaradi oddaljenosti dobro vzeti dva dni časa. Torej krenili šele ob 16,30 uri in v vasico Frassene, nekaj kilometrov od Agorda prispemo ob ob 21 uri.Èez pašnike ob smučarski progi se ob nadležnem dežju povzpnemo do koče Scarpa.Res prijazen oskrbnik nam ob začudenju da smo edini gostje ponudi veliko sobo ter zaspimo kot carji. :lol: Zbudi nas krasno oprano jutro.Takoj po zajtrku se malce spustimo ter krenemo v desno čez pašnike po poti 707.Pot prav kmalu prečka nekaj manjših ter eno večje snežišče, ki pa ga lahko obidete z krajšim sestopom ter vzponom. V nadaljevanju velja biti previden, saj je odcep za levo navzgor proti Agnerju iz poti 707 malce težje najti ( Ko steza zavije navzgor ter se ponovno usmeri desno je na skali v travi napis Agner ) Od tam naprej nas vodijo namesto običajnih markacij na gosto posejane rjave packe.Pot se kmalu razvije v prijetno poplezavanje po nekakšni široki grapi.Zelo dinamično ter vse v oviru nekako zgornje prve stopnje prav uživamo. Pred bivakom Biasin, ki ima fantastično lego moramo prečiti še eno krajše snežišče z nepredvidljivim iztekom, a je sneg že precej mehak, tako da veæjih težav ni ( jaz sem vseeno uporabil cepin zaradi večje sigurnosti ) Za bivakom pot preči precej izpostavljene police, ki pa so lepo zavarovane z jeklenico, tako da je pot varna.Višje jeklenic zmanjka, zopet je treba malce poplezati, a kot pod bivakom se težavnost ne približa dvojki. Vrh je precej prostoren, o razgledih ne bi govoril saj lepotec v neposredni bližini nima tekmeca. :lol: Sestop opravimo po poti vzpona, in ravno ko stopimo ponovno v kočo Scarpa, se ulije kot iz škafa.Ker nam ni do "štamfanja" po dežju v dolino naredimo kratek sestop do bližnje sedežnice,a glej ga zlomka vozi na uro in pol, mladenič pa nam pojasni da naj se zmenimo z big bossom, oskrbnikom iz koče.Skočim do njega in "kapo dol" zadevo takoj uredi nam štirim pa pokloni še štiri gratis razglenice.Sem že bil dostikrat v tujini a na takega oskrbnika še nisem naletel. Turo močno priporočam, ni težka, v divjem okolju ponudi prijetno plezanje z krasnimi razgledi v nam povsem novem okolju. :lol:

matta: nedelja, 4. julij 2010, ob 12.30 uri

Prav je, da se dober glas širi in potrdi. Kar dvakrat sva prenočila v koči Scarpa Gurekian, ko sva med enim in drugim dežjem (jutranjim in večernim) uspela prehoditi pot. Tik pod vrhom sva našla denarnico z gotovino in vsemi osebnimi dokumenti (avto, vozniška, plačilne kartice itd..). Brez najmanjšega pomisleka, da bo našla pravega lastnika v Bolzanu neokrnjena, sva jo izročila oskrbniku. Sva pa bila ob povratku prizadeta zaradi »severnih slovanskih bratov«: kljub izredno dobri hrani in prijazni ponudbi, so le-ti kuhali pod napuščem, ki pokriva vhod. Odkrito rečeno, bilo nama je nerodno, posebno še, ker se osebje prav nič ni razburjalo nad njimi! Ne vem niti tega, ali so nas ločili po nacionalnosti… Midva sva odnesla domov kozarec borovničeve marmelade, ki jo je poklonila gospodinja iz svojih, na pobočju pod kočo nabranih zalog. O, tudi midva si privoščiva kavico in juhico iz nahrbtnika. A težko naju boste našli pri poslu, nikakor ne v dosegu pogleda iz koče. Kljub tanki denarnici menim, da osnovno spoštovanje drugih pomeni tudi spoštovanje samega sebe. Zato pa me seveda zaman sprašujete, katera gostilna v dolini je »dža best« - kjerkoli, doma ali v tujini. Èe se odločiš, da si hribovec… Me veseli, da ste se imeli lepo in svoj piskrček zadovoljstva nad turo lahko pristavim tudi sama. Hkrati pa vas nagovarjam, ko ste že v tistih koncih, da si iz doline Valle di San Lucano ogledate veličastno podobo, ki jo ponuja Agner s severa. Prav do konca doline se zapeljite, do Col di Pra, če vam čas dopušča, pa se še vzpnite malo peš po poti 761. Ob spustu v dolino s Forc. Gardès je tam nekje Anna naredila fotko, objavljeno v Mašerovi knjigi Dolomiti. Sanjski in nepozaben prizor, ki vam ga v živo od srca privoščim. :lol: :D

brane: nedelja, 4. julij 2010, ob 17.10 uri

Hvala matta tudi za tvoja pojasnila, tista fotka je res lepa in če nas bo pot še kdaj zanesla tja si jo bomo resnično šli ogledat v naravni prispodobi. Seveda smo idejo za turo dobili kje drugje kot v omenjeni Mašerini knjigi.