FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

peter2: ponedeljek, 2. avgust 2010, ob 23.05 uri; ogledov: 0

Za zadnji dan dopusta sva izkoristila izredno lep dan za obisk Moreža. V Bavšico sva se pripeljala še v temi, prve korake po poti proti lovski koči sva naredila še v soju lune. Do lovske koče je pot markirana, tu se lahko zadnjič preskrbimo z vodo (korito). Zavila sva proti Briceljku, pot se je proti sedlu med Stadorjem in Briceljkom vedno bolj tanjšala in ponekod za kratek čas izgubila. Paziti moramo, kam postavljamo noge, saj je pot med visokimi travami polna lukenj, kamenja in skal. Na sedlu za Stadorjem sva se spustila blizu 100 višinskih metrov proti vzhodu pod Morež. Ker sem na Morežu že bil me orientacija ni preveč skrbela, bolj pa mokra tla, ki se po dežju pred enim dnevom še niso posušila. Pod Morež sva šla do od daleč dobro vidnega melišča. Tam se je žena odločila, da ne gre na vrh in je moj vzpon raje spremljala s sosednje Konjske škrbine. Z melišča sem se povzpel proti zahodu na travnati greben, potem pa bolj ali manj naravnost proti vrhu. Pod vrhom je treba preplezati nekaj skal, včasih pa lahko naredimo mimo tudi kakšen obvoz. So pa skale znak, da smo že blizu vrha. Z vrha so čudoviti razgledi na Kaninske gore, Mangart, Jalovec, Pelce, skoraj prisegel bi, da sem tam daleč, daleč videl celo morje. Za vrnitev sva izbrala brezpotje čez Lepoč do Lanževice, potem pa čez Prevalo v dolino Bale nazaj proti Bavšici. Za obisk Moreža vsekakor dobro preberite vodnike, saj gre za večinoma brezpoten svet. Takšno odmaknjeno divjino, samoto in lepoto pa lahko ponudijo samo strme brezpotne Trentarske gore Slike so tukaj http://www.petersfoto.si

peter2: ponedeljek, 2. avgust 2010, ob 23.05 uri

Za zadnji dan dopusta sva izkoristila izredno lep dan za obisk Moreža. V Bavšico sva se pripeljala še v temi, prve korake po poti proti lovski koči sva naredila še v soju lune. Do lovske koče je pot markirana, tu se lahko zadnjič preskrbimo z vodo (korito). Zavila sva proti Briceljku, pot se je proti sedlu med Stadorjem in Briceljkom vedno bolj tanjšala in ponekod za kratek čas izgubila. Paziti moramo, kam postavljamo noge, saj je pot med visokimi travami polna lukenj, kamenja in skal. Na sedlu za Stadorjem sva se spustila blizu 100 višinskih metrov proti vzhodu pod Morež. Ker sem na Morežu že bil me orientacija ni preveč skrbela, bolj pa mokra tla, ki se po dežju pred enim dnevom še niso posušila. Pod Morež sva šla do od daleč dobro vidnega melišča. Tam se je žena odločila, da ne gre na vrh in je moj vzpon raje spremljala s sosednje Konjske škrbine. Z melišča sem se povzpel proti zahodu na travnati greben, potem pa bolj ali manj naravnost proti vrhu. Pod vrhom je treba preplezati nekaj skal, včasih pa lahko naredimo mimo tudi kakšen obvoz. So pa skale znak, da smo že blizu vrha. Z vrha so čudoviti razgledi na Kaninske gore, Mangart, Jalovec, Pelce, skoraj prisegel bi, da sem tam daleč, daleč videl celo morje. Za vrnitev sva izbrala brezpotje čez Lepoč do Lanževice, potem pa čez Prevalo v dolino Bale nazaj proti Bavšici. Za obisk Moreža vsekakor dobro preberite vodnike, saj gre za večinoma brezpoten svet. Takšno odmaknjeno divjino, samoto in lepoto pa lahko ponudijo samo strme brezpotne Trentarske gore Slike so tukaj http://www.petersfoto.si

ToneK: torek, 3. avgust 2010, ob 18.21 uri

Fantastične slike, Peter. Škoda, ker nisi vsaj enkrat kliknil z vrha Moreža proti Briceljku! lp Tone