FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

pohodnik: ponedeljek, 11. oktober 2010, ob 6.40 uri; ogledov: 1

Pohod Sp. Gorje-Mojstrana ([url=http://eupoti.com/gorje_mojstrana.zip]GPS sledi[/url]) sva s prijateljem pričela v zgodnjih oktobrskih jutranjih urah. Ko sva se pripravljala na odhod, je bilo še mračno, vendar že v nekaj minutah se je naredil dan, ko ne potrebuješ več čelne svetilke. Najprej sva naredila uvodni krog po Sp. Gorjah in Podhomu, ko sva iskala pot, ki bi naju odpeljala proti planini Obranca. [img:0ab266f5ed]http://eupoti.com/gorje_mojstrana/1.jpg[/img:0ab266f5ed] Glede na to, da pot ni markirana, bi imela bolj majhne možnosti, da bi vedela, kje kakšna pot zavije na želeno mesto, če ne bi s sabo nosila Oregona. Ko sva naredila nekaj razdalje po cesti Gorje-Jesenice, sva zavila pri zadnjih gorjanskih hišah na kolovoz med hišami in mimo lajajočega psa, ki je bil varno zaščiten v kovinski kletki. Pot je šla navkreber proti planini Obranca, nekje se je bolj strmo dvigovala, drugje pa manj. Ko sva pred seboj zagledala pašnike in partizanski spomenik, sva vedala, da morava kmalu priti tudi do kakšnega pastirskega objekta. Ko sva se še malo povzpela in sva za najinim hrbtom lahko opazovala vrhove nad Soriško planino, sta se pred nama pojavila dva objekta. Eden izmed njiju je bil bolj v stilu vikenda. [img:0ab266f5ed]http://eupoti.com/gorje_mojstrana/2.jpg[/img:0ab266f5ed] Od tu naprej pa naju je pot vodila po makedamskih gozdarskih cestah, ozkih gozdnih poteh, ki so bile često "pregrajene" z debli dreves in ves čas je bil prisoten strah, kdaj bodo izginile, posebno ko so jih gosenice gozdnih vozil zvozila in nisva bila prepričana, ali tu vodi pot. Èez nekaj časa sva prišla do prve naravne turistične znamenitosti na najini poti: Snežne jame. V skalo je bilo izdolbljeno skoraj okroglo okno. Poleg tega pa je bilo moč videti 2 skalnati steni, in sicer ena poleg druge v majhnem razmaku. [img:0ab266f5ed]http://eupoti.com/gorje_mojstrana/3.jpg[/img:0ab266f5ed] Ker sva do sedaj skoraj ves čas hodila med iglastimi in listnatimi drevesi, je bila prijetna sprememba, ko sva stopila na greben vrha nad Jesenicami, imenov Planji vrh. Na tistem delu je bilo bolj malo dreves in lep pogled na Jesenice, Karavanke in na prej omenjeni vrh. [img:0ab266f5ed]http://eupoti.com/gorje_mojstrana/4.jpg[/img:0ab266f5ed] Na srečo sva sledila pravim potem, ki so naju po 7 urah hoje pripeljale pod Jerebikoevc, ki se nahaja že v bližini Mojstrane. [img:0ab266f5ed]http://eupoti.com/gorje_mojstrana/6.jpg[/img:0ab266f5ed] Sledil je samo še spust proti Mojstrani kot desert tokratnega pohoda. Pot navzdol je bila dokaj spolzka, da smo se hitro znašli na tleh, vendar poškodb ni bilo. Tega dne sem se najbolj razveselil asfaltne ceste, ki je vodila proti Mojstrani. Vedel sem, da sem premagal pot brez večjih težav. Zanimivo je bilo opazovati Mojstrano, Dovje in Karavanke, ko sva se prebliževala Mojstrani. Dokaj zanimiva za oči pa je bila tudi Mojstrana, ki je bila osvetljena s pozno jesenskim soncem. [img:0ab266f5ed]http://eupoti.com/gorje_mojstrana/7.jpg[/img:0ab266f5ed]

pohodnik: ponedeljek, 11. oktober 2010, ob 6.40 uri

Pohod Sp. Gorje-Mojstrana ([url=http://eupoti.com/gorje_mojstrana.zip]GPS sledi[/url]) sva s prijateljem pričela v zgodnjih oktobrskih jutranjih urah. Ko sva se pripravljala na odhod, je bilo še mračno, vendar že v nekaj minutah se je naredil dan, ko ne potrebuješ več čelne svetilke. Najprej sva naredila uvodni krog po Sp. Gorjah in Podhomu, ko sva iskala pot, ki bi naju odpeljala proti planini Obranca. [img:0ab266f5ed]http://eupoti.com/gorje_mojstrana/1.jpg[/img:0ab266f5ed] Glede na to, da pot ni markirana, bi imela bolj majhne možnosti, da bi vedela, kje kakšna pot zavije na želeno mesto, če ne bi s sabo nosila Oregona. Ko sva naredila nekaj razdalje po cesti Gorje-Jesenice, sva zavila pri zadnjih gorjanskih hišah na kolovoz med hišami in mimo lajajočega psa, ki je bil varno zaščiten v kovinski kletki. Pot je šla navkreber proti planini Obranca, nekje se je bolj strmo dvigovala, drugje pa manj. Ko sva pred seboj zagledala pašnike in partizanski spomenik, sva vedala, da morava kmalu priti tudi do kakšnega pastirskega objekta. Ko sva se še malo povzpela in sva za najinim hrbtom lahko opazovala vrhove nad Soriško planino, sta se pred nama pojavila dva objekta. Eden izmed njiju je bil bolj v stilu vikenda. [img:0ab266f5ed]http://eupoti.com/gorje_mojstrana/2.jpg[/img:0ab266f5ed] Od tu naprej pa naju je pot vodila po makedamskih gozdarskih cestah, ozkih gozdnih poteh, ki so bile često "pregrajene" z debli dreves in ves čas je bil prisoten strah, kdaj bodo izginile, posebno ko so jih gosenice gozdnih vozil zvozila in nisva bila prepričana, ali tu vodi pot. Èez nekaj časa sva prišla do prve naravne turistične znamenitosti na najini poti: Snežne jame. V skalo je bilo izdolbljeno skoraj okroglo okno. Poleg tega pa je bilo moč videti 2 skalnati steni, in sicer ena poleg druge v majhnem razmaku. [img:0ab266f5ed]http://eupoti.com/gorje_mojstrana/3.jpg[/img:0ab266f5ed] Ker sva do sedaj skoraj ves čas hodila med iglastimi in listnatimi drevesi, je bila prijetna sprememba, ko sva stopila na greben vrha nad Jesenicami, imenov Planji vrh. Na tistem delu je bilo bolj malo dreves in lep pogled na Jesenice, Karavanke in na prej omenjeni vrh. [img:0ab266f5ed]http://eupoti.com/gorje_mojstrana/4.jpg[/img:0ab266f5ed] Na srečo sva sledila pravim potem, ki so naju po 7 urah hoje pripeljale pod Jerebikoevc, ki se nahaja že v bližini Mojstrane. [img:0ab266f5ed]http://eupoti.com/gorje_mojstrana/6.jpg[/img:0ab266f5ed] Sledil je samo še spust proti Mojstrani kot desert tokratnega pohoda. Pot navzdol je bila dokaj spolzka, da smo se hitro znašli na tleh, vendar poškodb ni bilo. Tega dne sem se najbolj razveselil asfaltne ceste, ki je vodila proti Mojstrani. Vedel sem, da sem premagal pot brez večjih težav. Zanimivo je bilo opazovati Mojstrano, Dovje in Karavanke, ko sva se prebliževala Mojstrani. Dokaj zanimiva za oči pa je bila tudi Mojstrana, ki je bila osvetljena s pozno jesenskim soncem. [img:0ab266f5ed]http://eupoti.com/gorje_mojstrana/7.jpg[/img:0ab266f5ed]