FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

pismo1: nedelja, 24. oktober 2010, ob 16.47 uri; ogledov: 24

Kar z dvema vodnikoma sem jo mahnil na Basališče :!: :!: :D Saj je bila tako njuna ideja, meni pa je napovedana nam pot že vnaprej ugajala Do naselja Paka, še malce naprej in ko smo zageladali kamnolom po lepo asfaltirani cesti naprej, mimo kamnoloma in nekaj ovinkov dalje zapustimo jeklenega konjička. Hladno ni, obeta se lep dan. Prvi del poti nas vodi bolj kot ne po gozdu. Malce pred domom na Paškem Kozjaku (na cesti) se obrnemo proti JV in po mehki travnati poti obiščemo še spomenik XIV. diviziji na vrhu Visoko (ki meri nevisokih 991m). Vrnemo se nazaj na cesto in po nekaj minutah smo pri domu. Popijemo čaj (+med, + limona) in nekaj za zdravje in odganjanje prehlada :idea: Nadalje pot zavije s ceste levo v hrib in proti Basališču. Pot je skoraj cela speljana po grebenu Kozjaka, strmali so zgledne :?: , korake je zaradi listja, ki pokriva korenine in kamenje potrebno pazljiveje postavljati :!: . Markacije so bolj redke (tudi ne ravno potrebne) in še to prevladuje Klobukec :idea: :D Nekje na 2/3 poti se odpre prekrasen, ogromen, travnat prostor :D :D Oči počivajo na travah, čevlji se kar potopijo v mehko in vlažno travo in prst :lol: :lol: Veter je kar močan in zatorej nadaljujemo preko travnika , spet v gozd in od tu naprej na ne več tako "oster" greben. Še malce in smo na cilju - Basališču. Basali se ravno nismo, smo pa se le malce okrepčali :P Razgledov tu ni, kakor jih tudi na celi poti praktično ni. Vrnitev do travnika, poiščemo neoznačeno pot na jug, se spustimo po serpentinah v nasprotno stran od željene :( :( in potem po cesti nazaj do Doma. Sledi spust do avta in konec :( Ne, pa še ni bilo konec :P Malce pred avtom nas prijazni domačin, kateremu so opravljali zemeljska dela na daleč povabi na kozarec rujnega :?: Zaradi hrupa ga nismo dobro slišali, pa nam je potem z mimiko nakazal kaj želi "povedati" :idea: Ker ni kulturno zavrniti ponujenega smo se odzvali in vsak je zvrnil kupico belega. Pa hvala lepa :D :lol: No, potem pa je bilo konec. S pomočjo nekaj nad 100 konjev smo se spokali domov.

pismo1: nedelja, 24. oktober 2010, ob 16.47 uri

Kar z dvema vodnikoma sem jo mahnil na Basališče :!: :!: :D Saj je bila tako njuna ideja, meni pa je napovedana nam pot že vnaprej ugajala Do naselja Paka, še malce naprej in ko smo zageladali kamnolom po lepo asfaltirani cesti naprej, mimo kamnoloma in nekaj ovinkov dalje zapustimo jeklenega konjička. Hladno ni, obeta se lep dan. Prvi del poti nas vodi bolj kot ne po gozdu. Malce pred domom na Paškem Kozjaku (na cesti) se obrnemo proti JV in po mehki travnati poti obiščemo še spomenik XIV. diviziji na vrhu Visoko (ki meri nevisokih 991m). Vrnemo se nazaj na cesto in po nekaj minutah smo pri domu. Popijemo čaj (+med, + limona) in nekaj za zdravje in odganjanje prehlada :idea: Nadalje pot zavije s ceste levo v hrib in proti Basališču. Pot je skoraj cela speljana po grebenu Kozjaka, strmali so zgledne :?: , korake je zaradi listja, ki pokriva korenine in kamenje potrebno pazljiveje postavljati :!: . Markacije so bolj redke (tudi ne ravno potrebne) in še to prevladuje Klobukec :idea: :D Nekje na 2/3 poti se odpre prekrasen, ogromen, travnat prostor :D :D Oči počivajo na travah, čevlji se kar potopijo v mehko in vlažno travo in prst :lol: :lol: Veter je kar močan in zatorej nadaljujemo preko travnika , spet v gozd in od tu naprej na ne več tako "oster" greben. Še malce in smo na cilju - Basališču. Basali se ravno nismo, smo pa se le malce okrepčali :P Razgledov tu ni, kakor jih tudi na celi poti praktično ni. Vrnitev do travnika, poiščemo neoznačeno pot na jug, se spustimo po serpentinah v nasprotno stran od željene :( :( in potem po cesti nazaj do Doma. Sledi spust do avta in konec :( Ne, pa še ni bilo konec :P Malce pred avtom nas prijazni domačin, kateremu so opravljali zemeljska dela na daleč povabi na kozarec rujnega :?: Zaradi hrupa ga nismo dobro slišali, pa nam je potem z mimiko nakazal kaj želi "povedati" :idea: Ker ni kulturno zavrniti ponujenega smo se odzvali in vsak je zvrnil kupico belega. Pa hvala lepa :D :lol: No, potem pa je bilo konec. S pomočjo nekaj nad 100 konjev smo se spokali domov.

korl: ponedeljek, 25. oktober 2010, ob 8.51 uri

Èista poezija

ccobalt95: petek, 3. december 2010, ob 16.51 uri

Zanimivo :-)