FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

vstarc16: ponedeljek, 29. november 2010, ob 20.04 uri; ogledov: 1

Tudi mi smo že nestrpno čakali da odpremo novo sezono. Po informacijah, ki smo jih v petek zvečer dobili z Bohinja in Kredarice smo se odločili da bomo šli na Obir, ker smo pričakovali da tam bo zapadlo manj snega. In res je bilo tako, zapadlo ga je 15-30 cm, s tem da zunaj ceste (za smuči) varna smuka ni bila možna, ker sploh ni podlage. Tudi do začetka Obirske ceste se nismo pripeljali zaradi poledenelega in neposutega ovinka, ki ga avto ni zmogel tako da smo do tam hodili še dodatnih 2,5 km. Kljub temu da je cesta zaprta je lokalni plužilec splužil del dolg približno 1,5 km - od prve serpentine naprej - in to mestoma do asfalta, tako da se je navzdol dalo smučat le po robu. Sneg je pod 1000 m bil moker, naprej pa pršič. Turo smo končali na rami nad kočo, zaradi že omenjene nevarnosti za smuči. Morda bi pod vrhom bilo boljše, ampak ocenjujemo da najmanj 300 m višine ne bi šlo brez škrtanja smuči. Pod kočo je, zaradi majhne naklonine ceste, smuka bila možna le po smučini, zgornji del, katerega smo se v vzponu povzpleli po markirani poti, pa je bil nekakršen tek na smučeh navzdol. Smučarsko ne priporočljivo v sobotnih razmerah, vreme je bilo spremenljivo oblačno, ampak vseeno smo uživali v pravljično zsneženi naravi Sanda, Rene in Vanja.

vstarc16: ponedeljek, 29. november 2010, ob 20.04 uri

Tudi mi smo že nestrpno čakali da odpremo novo sezono. Po informacijah, ki smo jih v petek zvečer dobili z Bohinja in Kredarice smo se odločili da bomo šli na Obir, ker smo pričakovali da tam bo zapadlo manj snega. In res je bilo tako, zapadlo ga je 15-30 cm, s tem da zunaj ceste (za smuči) varna smuka ni bila možna, ker sploh ni podlage. Tudi do začetka Obirske ceste se nismo pripeljali zaradi poledenelega in neposutega ovinka, ki ga avto ni zmogel tako da smo do tam hodili še dodatnih 2,5 km. Kljub temu da je cesta zaprta je lokalni plužilec splužil del dolg približno 1,5 km - od prve serpentine naprej - in to mestoma do asfalta, tako da se je navzdol dalo smučat le po robu. Sneg je pod 1000 m bil moker, naprej pa pršič. Turo smo končali na rami nad kočo, zaradi že omenjene nevarnosti za smuči. Morda bi pod vrhom bilo boljše, ampak ocenjujemo da najmanj 300 m višine ne bi šlo brez škrtanja smuči. Pod kočo je, zaradi majhne naklonine ceste, smuka bila možna le po smučini, zgornji del, katerega smo se v vzponu povzpleli po markirani poti, pa je bil nekakršen tek na smučeh navzdol. Smučarsko ne priporočljivo v sobotnih razmerah, vreme je bilo spremenljivo oblačno, ampak vseeno smo uživali v pravljično zsneženi naravi Sanda, Rene in Vanja.