FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

joc53: četrtek, 13. januar 2011, ob 23.13 uri; ogledov: 0

Nedelja, lep sončen dan, smer severovzhod. Z Mišotom sva dokončno obupala nad letošnjo zimo, postavila turne smuči v kot in se odpravila na Areh na Pohorju s kolesi. Smučarji so naju sicer malce čudno gledali toda tudi nama ni bilo čisto jasno kaj iščejo na tisti fliki razmočenega umetnega snega sredi kopnega. V Ruški koči priveževa duši, nato pa se pričneva spuščati nazaj proti Framu. Veter je dodobra posušil poti, malce blata je še ostalo a vendar se obeta prav lepa pela. Peljem po kolovozu, globoko vrezanem v pobočje, in se ustavim na izravnavi. Èakam Mišota, dolgo ga ni, da ni kaj narobe? Pozorno poslušam, no, končno zaslišim oddaljeno šumenje. Toda zvok prihaja iz goščave tik pod mano in ne od zgoraj, s kolovoza. Naenkrat se kakšnih 30 metrov od mene pojavi divji prašič, za njim drugi, pa tretji, menda jih je bilo pet. Veliki, kosmati, lepo v vrsti, drug za drugim, jo mahajo navzgor proti kolovozu, poskačejo vanj in se na drugi strani spet poženejo v breg. Le zadnji tik pred kolovozom skrene iz smeri. Odprtih ust delelo gledam za njimi, ni bilo časa niti da bi se prestrašil, kaj šele zlezel na drevo ali fotografiral. Sredi kolovoza tedaj zagledam Mišota, ki se počasi precej bled pelje proti meni. Predzadnjega prašiča je "zgrešil" za 2 metra. Sedaj vem, zakaj je zadnji prašič skrenil iz smeri, če ne bi bi ga Mišo "ujel", kdo pa bi bil potem dejansko v vlogi plena raje ne pomislim. P.S. Ko je pred leti Barbara končala spust z Rašice na stomatološki kliniki smo vsi iz naše druščine kupili Casco čelade s ščitnikom za zobe. Velja razmisliti, če ne bi po tej izkušnji sledili Andrejinemu zgledu in kupili zvonce :)

joc53: četrtek, 13. januar 2011, ob 23.13 uri

Nedelja, lep sončen dan, smer severovzhod. Z Mišotom sva dokončno obupala nad letošnjo zimo, postavila turne smuči v kot in se odpravila na Areh na Pohorju s kolesi. Smučarji so naju sicer malce čudno gledali toda tudi nama ni bilo čisto jasno kaj iščejo na tisti fliki razmočenega umetnega snega sredi kopnega. V Ruški koči priveževa duši, nato pa se pričneva spuščati nazaj proti Framu. Veter je dodobra posušil poti, malce blata je še ostalo a vendar se obeta prav lepa pela. Peljem po kolovozu, globoko vrezanem v pobočje, in se ustavim na izravnavi. Èakam Mišota, dolgo ga ni, da ni kaj narobe? Pozorno poslušam, no, končno zaslišim oddaljeno šumenje. Toda zvok prihaja iz goščave tik pod mano in ne od zgoraj, s kolovoza. Naenkrat se kakšnih 30 metrov od mene pojavi divji prašič, za njim drugi, pa tretji, menda jih je bilo pet. Veliki, kosmati, lepo v vrsti, drug za drugim, jo mahajo navzgor proti kolovozu, poskačejo vanj in se na drugi strani spet poženejo v breg. Le zadnji tik pred kolovozom skrene iz smeri. Odprtih ust delelo gledam za njimi, ni bilo časa niti da bi se prestrašil, kaj šele zlezel na drevo ali fotografiral. Sredi kolovoza tedaj zagledam Mišota, ki se počasi precej bled pelje proti meni. Predzadnjega prašiča je "zgrešil" za 2 metra. Sedaj vem, zakaj je zadnji prašič skrenil iz smeri, če ne bi bi ga Mišo "ujel", kdo pa bi bil potem dejansko v vlogi plena raje ne pomislim. P.S. Ko je pred leti Barbara končala spust z Rašice na stomatološki kliniki smo vsi iz naše druščine kupili Casco čelade s ščitnikom za zobe. Velja razmisliti, če ne bi po tej izkušnji sledili Andrejinemu zgledu in kupili zvonce :)

Marijan: petek, 14. januar 2011, ob 15.24 uri

Zanimiva in tudi malo adrenalinska zgodba, a verjamem, da vama bo še dolgo ostala v (verjetno prijetnem) spominu! :) Jaz osebno pa na gibanje po naravi v zimskem času, to je v času mirovanja, gledam še z druge plati. Zavedam sem, da se kot rekreativec na smučeh v naravi pojavljam kot vsiljivec, oziroma moteč tujek predvsem za živalski svet. Zato se, čeprav neizmeren ljubitelj narave in živali, izogibam stikom, oziroma plašenju živali, da brez potrebe ne "pokurijo" še tiste malo energije, ki jo imajo. Nekaj na to temo je opisano tudi tukaj: http://www.forum-lov.org/index.php?option=com_content&task=view&id=837&Itemid=159 Citiral bi ta odstavek na temo potepuških psov: [i:a9d493f1b0]Ob tem pa se moramo zavedati še druge plati preganjanja divjih živali. Mraz in pomanjkanje hrane v zimskem času dodobra izčrpata živali. Nekateri lastniki psov lastno slabo vest potlačijo z mislijo, da pes pač samo malce preganja živali, da jih itak ne ujame ali pa da se samo igra in jim tako ali tako »ne bi nič naredil«. Kakšna zmota. Za živali v zimskem času pomeni vsako takšno trošenje energije zmanjšanje možnosti za preživetje do pomladi. Kajti energije v času pomanjkanja ni lahko nadomestiti. Tudi žrtev izčrpanosti zaradi preganjanja (ne glede na to, ali so na njihovih vratovih in trebuhih sledovi pasjih zob) je kar nekaj. A tudi teh v statističnih podatkih ni prikazanih.[/i:a9d493f1b0] P.S. to pisanje izpostavljam predvsem v dobri nameri, da razmislimo predvsem o živalih, ki so pozimi nemočne in ranljive. Nikakor pa ne želim moralizirati in kogarkoli podučevati, kaj je prav in kaj se ne sme. V tem primeru bi moral začeti pri motornih sankačih, offroaderjih in motoristih! ;)