FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

petersajovic: ponedeljek, 9. maj 2011, ob 10.30 uri; ogledov: 15

Ljudje smo različni, eni imajo kužate doma v posteljah, v bivaku pa je res absurd da se mora planinec boriti z nekim štirinožcem za svoje ležišče. Ni me bilo zraven, se pa sprašujem matta, če si k reakciji obeh "francijev" tudi sama pripomogla. Ljudje odreagirajo tako kot se jim približaš - če se čutijo napadene, konsenz zlepa ni več mogoč. :oops:

matta: nedelja, 8. maj 2011, ob 8.08 uri

V petek, 6. maja zvečer prideva do bivaka III. Za Akom, pred vrati dvojni čevlji povedo, da ne bova sama. Po uvodnem sporazumu o uporabi angleškega jezika in moji adaptaciji na svetlobo, me je na zgornjem pogradu čakalo presenečenje. Lep črn kuža se je crkljal na ležišču in priznam, da mi je zaprlo sapo. Uvodnemu prijaznemu pozdravu je tako sledila tišina, zunaj mirno (mrko) čakam, da se moj spremljevalec vrne z vodo, ki sva jo prej pozabila natočiti. Ko se vrne, sta bila mlada Francoza s psom že zunaj. Na kratko mu razložim, kje sem našla psa, strinja se, da jima izraziva nestrinjanje z njunim ravnanjem. Povem, da ni korektno, niti dostojno, da leži pes na ležiščih v bivaku in da menim, da bi morala pripraviti ležišče za psa na tleh. Odgovor je bil nesramen, do skrajnosti nesramno sta odgovarjala tudi na moje ostale argumente, med drugim, da v francoskih bivakih to zagotovo ni dovoljeno in tudi v Sloveniji to ni zaželeno. Poudarjam, da je bil kuža res lep, da se ga nisem bala in mi tudi ni nič žalega storil. Nasprotno, zdel se mi je pravzaprav lepo vzgojen in bilo mi je hudo, da ga v tej konfliktni situaciji nisem mogla pogostiti s kakšnim priboljškom, ker bi to ne delovalo ravno smiselno. Mirno je ležal na tleh v bivaku, ko sem pripravljala spalni vreči na spodnjem ležišču. Nato mu je lastnik ukazal, naj gre ležat na pograd. Ko sem ponovno ugovarjala, mi je zabrusil, da je odeja njegova. Èeprav vem, da je bila to laž, sem v nemoči, da karkoli spremenim, sprejela to kot resnico in se nisem več prerekala. Drugo jutro sva zarana zapustila bivak in se podala na Dovški križ. Ve se, da sem počasna od najpočasnejšega v gorah. Ob petih popoldne sva se vrnila, da bi ponovno prespala v bivaku in se danes povzpela še na Rutarski Vršič. Francoza sta še vedno tam in utrujena sva odkorakala v dolino, saj si nisva želela še enega mrkega večera, kakršnih nisva vajena v bivakih. Nasprotno, zelo sva prilagodljiva in obzirna, paziva na red in čistočo in zelo ceniva ta mala gnezdeca, ki meni, »švohotki« omogočijo sicer neizvedljive cilje. Danes sta se res »francoska« Francoza s kužejem prebudila sama v bivaku (midva na poti v dolino nisva srečala nikogar) in bosta še naprej uživala gorski mir dopusta v neokrnjeni naravi. Njuni letni pohodni čevlji zagotovo ne omogočajo tur v tistem koncu in tudi videti ni bilo, da bi se kam premaknila, nasprotno, dim od kurjenja v bivaku sem zaznala že pri Treh macesnih. Èe se zdajle napotite gor, ju boste našli, ljubka, razkuštrana, a neskončno nevzgojena. Ne vem kako razmišljajo lastniki psov o tej temi, mi, ljubitelji ljudi in živali se z njunim ravnanjem ne moremo strinjati, tudi vemo, da bivaki niso namenjeni dopustovanju, čeprav jima to še najmanj zamerim. Ne vem, v kakšnem stanju bosta zapustila bivak. Ravnanje z lastnino, za katero skrbi nekdo drug, bi moralo biti skrajno obzirno, kar pa žal redko zasledim. Bo trojka dohitela štirico po nemarnosti? :cry:

BOR_KUM: nedelja, 8. maj 2011, ob 15.29 uri

Matta, naključja se vrstijo v zanimivo smer ... In črna kuža (ona) je res lepa. :D Èe bi slučajno kdo hotel primerno vzgojiti (pa s tem ne mislim nič slabega) zgoraj omenjen parček, ju menda, ako govorita resnico, lahko v naslednjih dneh pričakuje v bivaku v Vratih, oziroma, še bolj verjetno, v onem pod Luknjo.

penzionist: nedelja, 8. maj 2011, ob 23.16 uri

Lani enkrat tak čas sva prespala v bivaku Studlhute. Žal loggistika ni delovala popolno, pa sem spregledal avstrijski praznik in tako nisva bila ravno sama tam. Bolje povedano, spal sem na tleh, saj je bilo že vse zabasano. Zjutraj presenečeno opazim, da so med nami "mrcine". Eni trije ali štirje kužki, od majhnega do konkretnega "teleta". Spali so pri svojih gospodarjih, na postli, niti vedelo se ni za njih. Po tem prvem presenečenju se začnem spraševati: ponavadi je v koče prepovedano voditi pse. Tu so pa spali v posteljah. Pa... niso nobenega motili, saj so bili tako vzgojeni, da se niti ni vedelo zanje. Èe bi se, bi bilo pa zgražanje? Ne vem, zjutraj tudi od avstrijcev nisem zasledil nobenega negodovanja. Sam osebno sem vseeno mnenja, da kužek ( pa tudi mačka, una z kosmatim repom in ki pravi mijav ) ne paše na posteljo. V bivaku bi mu bilo vrhunsko udobno tudi na tleh, če že zunaj ne. Po drugi strani pa... smo res že toliko daleč stran od narave, da striktno odklanjamo vse, kar nima vonja po parfumih? Pri vsem tem so glavni krivci kužki še najmanj krivi. Èloveška nesramnost pa seveda ne pozna meja in verjajem, da je tu večji problem. Morda bi bilo potemtakem najbolje kužka pustit v bivaku in tisti parček postavit na hladno ven ;)

matta: ponedeljek, 9. maj 2011, ob 8.01 uri

Upam, da je iz mojega pisanja razumeti, da me te živalce načelno ne motijo in da druge noči v bivaku nisva prespala zaradi lastnikov, ne zaradi pasjega parfuma! BOR_KUM, bila je res ona - kužka in bila je res lepa. Škoda, da smo se zgrešili. In, penzionist, so imeli avstrijski kužeti kakšno svojo rjuhico? Èe bi bilo od daleč videti, da leži na roza odejici, ki sta jo pasja lastnika težko privlekla seboj, bi me tudi v postelji ne motila tako zelo, saj bi vedela, da imata vsaj nekakšen odnos in obzir do skupne lastnine. Pa žal ni bilo tako. Vse skupaj je mogoče povezati v stavek: meje moje svobode ne smejo segati v meje drugega, drugačnega. Lastniki živali bi se morali zavedati, da »normalnih« ne motijo s tem, da so prisotni, ampak z načinom, kako so prisotni. Obstajajo seveda tudi hudo nestrpni nasprotniki teh štirinožcev kjerkoli v javnosti. Tiste prosim, da se v tej temi ne oglašajo, ker je moj namen zgolj in samo eden: ohranjanje čistoče bivakov! Spomnim se na bivaku pod Zuc dal Borom skupine italijanskih planincev s psom. Vsi zbegani so ob prihodu zagledali naju s prijateljico. Vprašali so, ali bi naju zelo motilo, če bi kuža spal na tleh v bivaku, ker ni vajen spati zunaj. Brez pridržka sva se strinjali. Tudi druga prijateljica, ki sicer živi 500 km stran, pride k meni v stanovanje z družino in psom za več dni. Pes ne spi v moji postelji, pa mu zato ni nič hudega, sem prepričana. Nikjer do zdaj nisem zasledila kakšnih pravil obnašanja lastnikov živali (žival nikoli ni kriva, to vem), razen prepovedi vstopa živalim, kamorkoli že. Verjetno zaradi neodgovornih lastnikov, ki jih seveda ni malo. In tako odgovorni lastniki spet »kasirajo« zgolj prepovedi namesto obzirnega sožitja. [b:2294139509]In zato bi moralo obstajati pravilo, da psi na ležišča ne sodijo![/b:2294139509] Pravzaprav je tudi brez psov enako. Èe pustim (in ga imam) svinjak v lastnem stanovanju, ta počaka mene, da ga počistim! Èe pustim svinjak v bivaku, ta počaka naslednjega obiskovalca!

petersajovic: ponedeljek, 9. maj 2011, ob 10.30 uri

Ljudje smo različni, eni imajo kužate doma v posteljah, v bivaku pa je res absurd da se mora planinec boriti z nekim štirinožcem za svoje ležišče. Ni me bilo zraven, se pa sprašujem matta, če si k reakciji obeh "francijev" tudi sama pripomogla. Ljudje odreagirajo tako kot se jim približaš - če se čutijo napadene, konsenz zlepa ni več mogoč. :oops:

nikolaj: ponedeljek, 9. maj 2011, ob 11.59 uri

Pes ne spada v posteljo. Sem lastnik psičke, majhne, 4 kg. Èe bi spala pri meni, bo jo skril pod pojšter. Pa ne bo. Sem že razmišljal, da bi se šel potepat z njo za več dni, ampak drugače, kot da bi bivakirala zunaj ni variante. Tudi če bi (zelo slučajon) bila v koči ali pa bivaku bi bila na tleh, če bi se bala bi bil pa še jaz na tleh. Èe pustiš psa v posteljo je po moje enako, kot da bi se posral v njo.

matta: ponedeljek, 9. maj 2011, ob 15.08 uri

Ni me bilo zraven, se pa sprašujem matta, če si k reakciji obeh "francijev" tudi sama pripomogla. Ljudje odreagirajo tako kot se jim približaš - če se čutijo napadene, konsenz zlepa ni več mogoč. :oops:
Bo morda nekaj na tem. Sta povsem prijazno odzdravila, ko sem vstopila. In če ne bosta pospravila za seboj, bo to najbrž iz protesta mojemu grdemu obnašanju.

penzionist: torek, 10. maj 2011, ob 0.02 uri

In, penzionist, so imeli avstrijski kužeti kakšno svojo rjuhico?
Ne vem. Vsekakor pa je tisti bivak tako sestavljen, da praktično nima "podna" in tam kužki niti niso imeli kaj dosti izbire. Ali zunaj, ali pa pri lastnikih na postelji. V tistem primeru se mi zdi čisto ok, da so tudi štirinožni prijatelji dobili svoje mesto v zavetišču, v tvojem primeru ti seveda dam prav - tam kuža na postelji nima kaj početi. Kot pri vsaki reči, bi bilo tudi tukaj težko napisati neka poštena pravila, katera bi veljala vedno in brez izjem. Pa tudi, če bi bila pravila napisana, kdo bi kontroliral izvajanje, preprečeval ali kaznoval kršitve? Žal je tudi ta dogodek spet posledica "dolinskega vsakdanjika", kjer je potrebno za vsako ceno dosegati neko rast... pa magari tudi v prisvojenih pravicah.

Janjara: sreda, 11. maj 2011, ob 15.33 uri

Tudi jaz mislim, da so bili bivaki namenjeni prenočevanju in zavetju planincev in da v postelje psi ne sodijo. Vprašanje je tudi koliko sodijo v preveč poln katerikoli prostor. Da pa nekateri vsako pripombo o psu, oziroma ravnanju z njim doživljajo kot napad, pa sem tudi izkusila. Bilo je pozimi, sneg na mestih zelo trd, z vrha se odpravi en v derezah in s palicami - psa pa je imel privezanega za pas. Malo še pomišljam, pa se le odločim in mu po mojem mnenju prijazno rečem, da je bolje, da vzame povodec v roko, da drug drugega ne bosta potegnila za sabo, če kateremu zdrsne - da je večja verjetnost ob zdrsu, da se ustavi vsak sam. Nazaj sem dobila kar "dober" poduk o tem, kako ne razumem, kaj je to ljubezen do psa in, da če zdrsne pes, naj zdrsneta oba.

100jan: petek, 13. maj 2011, ob 0.08 uri

Olajševalna okoliščina pa je, da kužki po kočah ne popivajo, razgrajajo, prdijo in smrčijo. Je pa res, da pretirana ljubezen do psov lahko privede do tragedije. Je bil lani v Rožni dolini en tak primer, čeprav do danes ni še nikomur spodrsnilo.

turbo: petek, 13. maj 2011, ob 5.52 uri

Ja, ni kaj. Pasji problemi. Tudi poleti, ko je gor PASJE vroče. Ali ko prideš na bivak PASJE utrujen. Ali ko si zvečer na bivaku in razmišljaš ob pločevinki, kakšno PASJE življenje je v "dolini". In še kaj podobnega bi se našlo . . . Malce mimo, ampak . . .

sla: petek, 13. maj 2011, ob 8.49 uri

100jan - tazadnji dve zadevi pa psi kar pogosto počnejo :-) Po moje pes ne sodi v posteljo. In vsi naši bivaki imajo pred pogradom prostor, kjer je med drugim lahko tudi pes (celo B1, če nimaš ravno bernardinca, ki bi pa itak težko gor prilezel).

mirok1: petek, 20. maj 2011, ob 18.17 uri

Kakšen lep večer včeraj in še lepša noč ob skoraj polni luni in še današnji vzpon na en prav divji vrh v Rutarskem kraljestvu. Kaj si še hočem lepšega. Lp!