FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

GoranM: sreda, 20. julij 2011, ob 12.38 uri; ogledov: 95

Tisti, ki je kdaj obiskal dolino Zajezere dobro ve, nekaj te vleče nazaj, pod mogočna ostenja severnih sten Montaža, Viša in ostalih velikanov. Sprehoditi se po poteh, kjer je hodil Kugy, ki je ravno tu preživel svoja zadnja leta in napisal toliko lepega v svojih knjigah. Poti, ki se razprostirajo nad to čudovito dolino so vseh težavnostnih stopenj in vsakdo lahko tam najde svojo pot, ki ji je dorasel in ga izpolnjuje. To nedeljo je bila vremenska napoved precej nevzpodbudna, dopoldne suho, popoldne pa vse kaj drugega. O hitri spremembi vremena pričajo tudi povečane aktivnosti gorskih reševalcev v Špiku in Jalovcu. Ampak eno dopoldne, ko ima človek čas, je tudi nekaj vredno in priložnost za lep izlet. Tako sva se z Alenko odpravila v Ovčjo vas, najin izbor je tokrat sprehod do koče Pellarini v Žabniški krnici, tik pod tako občudovano severno steno Viša. Avto pustiva na parkirišču, slabe 3 km oddaljenem od Ovčje vasi. Takoj za parkiriščem prečkava most in jo ubereva kar po cesti proti koči. Po 45 minutah hoje po cesti doseževa spodnjo postajo tovorne žičnice, kjer se cesta spremeni v lepo gorsko stezo in se začne kar strmo vzpenjati. Pogledi postajajo vse lepši, nad nama se dviguje stena Nabojsa, Viš se še skriva za njim. Ko se nenadoma odpre njegova mogočna stena, se zdi, da je sicer visoki Nabojs kar nekoliko sklonil glavo. Res, smolo ima, da se je znašel v njegovi senci. Kmalu sva pri koči, kratek počitek in pivo. A zdaj pa že kar nazaj? Pogled v nebo hitro razkrije, da se tokrat vreme ne meni za vremensko napoved. Vse kaže, da bo vreme še nekaj ur stabilno in kdo ve, kdaj bomo spet tukaj. S seboj imava Mašerin vodnik ( Zahodne Julijske Alpe) iz njega kar skoči na plano njegov zanimiv opis št.28 [i:bb8cd08203] Okoli Lastovic [/i:bb8cd08203]. Èasa je dovolj, opis je jasen, vreme bo, torej gremo. Povzpneva se na Žabniško škrbino, povsem netežavno, vmes strmiva v Viševo steno, ki s tega zornega kota razkrije pravo dimenzijo. Po 45 minutah sva na škrbini in pred nama se odpre pogled na dolino Mrzle vode ( Valle di Riofreddo) in stene gora, ki jo zapirajo. Pogled na stezo, ki ji bo bo treba slediti, nekoliko požene kri po žilah, počasi in previdno se lotiva sestopa. Nekoliko napeto je prvih dvajset minut, vidi se, da pot ni redno vzdrževana, ampak kar gre. Kmalu se vse skupaj umiri in naprej ni več nobenih težav, le še lahkoten sestop in hoja po stezi, ki obkroža greben Lastovic, ki so sicer zelo težko dostopne. Hodiva počasi, opazujeva svet okrog sebe, veličastje narave je tu izjemno. Tri ure so minile, odkar sva sva zapustila kočo, zdaj pa sva tu, na sedlu Prašnik, pod Kamnitim lovcem oziroma sv Višarjami. Èaka naju le še spust, v vodniku ga Mašera opisuje kot duhamoren, predvsem zaradi blatnega kolovoza, ampak začuda, steza je suha, strma sicer, ampak lepo prehodna. Morda pa nisva na stezi, ki jo opisuje avtor. Le na enem mestu se nahaja nekoliko siten prehod čez grapo, kmalu je tudi to za nama in že sva pri avtu. V šestih urah hoje, pa seveda še kakšno urico zraven, sva prehodila zares lepo pot.... Še nekaj slikovnih utrinkov. [/img][url]http://www.mojalbum.com/goranm1/okoli-lastovic-nad-dolino-zajezere-17-7-2011[/url]

GoranM: sreda, 20. julij 2011, ob 12.38 uri

Tisti, ki je kdaj obiskal dolino Zajezere dobro ve, nekaj te vleče nazaj, pod mogočna ostenja severnih sten Montaža, Viša in ostalih velikanov. Sprehoditi se po poteh, kjer je hodil Kugy, ki je ravno tu preživel svoja zadnja leta in napisal toliko lepega v svojih knjigah. Poti, ki se razprostirajo nad to čudovito dolino so vseh težavnostnih stopenj in vsakdo lahko tam najde svojo pot, ki ji je dorasel in ga izpolnjuje. To nedeljo je bila vremenska napoved precej nevzpodbudna, dopoldne suho, popoldne pa vse kaj drugega. O hitri spremembi vremena pričajo tudi povečane aktivnosti gorskih reševalcev v Špiku in Jalovcu. Ampak eno dopoldne, ko ima človek čas, je tudi nekaj vredno in priložnost za lep izlet. Tako sva se z Alenko odpravila v Ovčjo vas, najin izbor je tokrat sprehod do koče Pellarini v Žabniški krnici, tik pod tako občudovano severno steno Viša. Avto pustiva na parkirišču, slabe 3 km oddaljenem od Ovčje vasi. Takoj za parkiriščem prečkava most in jo ubereva kar po cesti proti koči. Po 45 minutah hoje po cesti doseževa spodnjo postajo tovorne žičnice, kjer se cesta spremeni v lepo gorsko stezo in se začne kar strmo vzpenjati. Pogledi postajajo vse lepši, nad nama se dviguje stena Nabojsa, Viš se še skriva za njim. Ko se nenadoma odpre njegova mogočna stena, se zdi, da je sicer visoki Nabojs kar nekoliko sklonil glavo. Res, smolo ima, da se je znašel v njegovi senci. Kmalu sva pri koči, kratek počitek in pivo. A zdaj pa že kar nazaj? Pogled v nebo hitro razkrije, da se tokrat vreme ne meni za vremensko napoved. Vse kaže, da bo vreme še nekaj ur stabilno in kdo ve, kdaj bomo spet tukaj. S seboj imava Mašerin vodnik ( Zahodne Julijske Alpe) iz njega kar skoči na plano njegov zanimiv opis št.28 [i:bb8cd08203] Okoli Lastovic [/i:bb8cd08203]. Èasa je dovolj, opis je jasen, vreme bo, torej gremo. Povzpneva se na Žabniško škrbino, povsem netežavno, vmes strmiva v Viševo steno, ki s tega zornega kota razkrije pravo dimenzijo. Po 45 minutah sva na škrbini in pred nama se odpre pogled na dolino Mrzle vode ( Valle di Riofreddo) in stene gora, ki jo zapirajo. Pogled na stezo, ki ji bo bo treba slediti, nekoliko požene kri po žilah, počasi in previdno se lotiva sestopa. Nekoliko napeto je prvih dvajset minut, vidi se, da pot ni redno vzdrževana, ampak kar gre. Kmalu se vse skupaj umiri in naprej ni več nobenih težav, le še lahkoten sestop in hoja po stezi, ki obkroža greben Lastovic, ki so sicer zelo težko dostopne. Hodiva počasi, opazujeva svet okrog sebe, veličastje narave je tu izjemno. Tri ure so minile, odkar sva sva zapustila kočo, zdaj pa sva tu, na sedlu Prašnik, pod Kamnitim lovcem oziroma sv Višarjami. Èaka naju le še spust, v vodniku ga Mašera opisuje kot duhamoren, predvsem zaradi blatnega kolovoza, ampak začuda, steza je suha, strma sicer, ampak lepo prehodna. Morda pa nisva na stezi, ki jo opisuje avtor. Le na enem mestu se nahaja nekoliko siten prehod čez grapo, kmalu je tudi to za nama in že sva pri avtu. V šestih urah hoje, pa seveda še kakšno urico zraven, sva prehodila zares lepo pot.... Še nekaj slikovnih utrinkov. [/img][url]http://www.mojalbum.com/goranm1/okoli-lastovic-nad-dolino-zajezere-17-7-2011[/url]