FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Gregor: nedelja, 12. december 2004, ob 1.40 uri; ogledov: 0

Danes sem pod Montažem doživel zanimivo srečanje. Na sedlu pod vrhom si ravno pripenjam turne smuči, ko iz stene priteče ogromen kozorog. Bil je samec, močno "nabildan" in prav nič sramežljiv. Postavil se je na skalo kakšnih 5 m od mene, se nervozno prestopal in razkazoval svoje rogovje. Občutek sem imel, da mu grem močno na živce in bi me rad prepodil. Hitro sem naredil par fotografij in odsmučal dva zavoja nižje. Šele takrat je kozorog odkorakal dalje. [img:7ffefefb2e]http://www.novita.si/gregor/climbing/Montaz/Kozorog.jpg[/img:7ffefefb2e] Je že kdo slišal, da bi kozorog preganjal človeka, ali se je rogati frajer želel samo postavljat?

Gregor: nedelja, 12. december 2004, ob 1.40 uri

Danes sem pod Montažem doživel zanimivo srečanje. Na sedlu pod vrhom si ravno pripenjam turne smuči, ko iz stene priteče ogromen kozorog. Bil je samec, močno "nabildan" in prav nič sramežljiv. Postavil se je na skalo kakšnih 5 m od mene, se nervozno prestopal in razkazoval svoje rogovje. Občutek sem imel, da mu grem močno na živce in bi me rad prepodil. Hitro sem naredil par fotografij in odsmučal dva zavoja nižje. Šele takrat je kozorog odkorakal dalje. [img:7ffefefb2e]http://www.novita.si/gregor/climbing/Montaz/Kozorog.jpg[/img:7ffefefb2e] Je že kdo slišal, da bi kozorog preganjal človeka, ali se je rogati frajer želel samo postavljat?

Mitja: nedelja, 12. december 2004, ob 3.25 uri

Ni kaj, rogati frajer je dosegel svoje-spoznali ga bodo vsi obiskovalci foruma :lol:. Se pa prav nič ne čudim, zakaj se je tako ponosno nastavil objektivu. Kar se pa tvojega vprašanja tiče, sem sam večkrat slišal, da zna tudi kozorog biti nevaren človeku. Konkretnega primera sicer ne poznam, a naj bi se to zgodilo v primeru bližnjega srečanja z njim v zelo težavnem svetu, ko niti kozorog ne bi našel nobene možnosti za umik. Takrat mu, jasno, ne preostane drugega, kot da se "spopade" s tistim, ki mu stoji na poti. Vseeno pa bi tovrstne razlage prepustil kakšnemu lovcu oz. poznavalcu te (čudovite) živali.

Tomaž: nedelja, 12. december 2004, ob 21.07 uri

Gregor, kakšna je bila pa kaj smučarija?

Gregor: nedelja, 12. december 2004, ob 22.51 uri

Uživaška. Snega je bilo sicer bolj malo, zato je bilo treba malce vijugat med skalami in 100 m sestopit peš. Drugače pa zgornjih par cm idealno zmehčanih, spodaj pa trša podlaga.

Anonymous: ponedeljek, 13. december 2004, ob 17.05 uri

Kozli na Montažu so res nekaj posebnega. Nikjer drugje ne vidiš tako močnih in ponosnih primerkov. So pravi gospodarji teh gora in jih je treba spoštovat. Nisem še doživel, da bi kozel na Montažu bežal pred človekom, kot je to navada v naših hribih. Očitno jih nihče ne preganja in še niso spoznali kako nevaren sovražnik je v resnici človek (lovec!).

hari: sobota, 19. februar 2005, ob 17.53 uri

Sva pred štirimi leti sestopala s frendom iz Rjavine proti Staniču, kjer so ob poti, kakih pet metrov vstran ležali kozorogi. Ne vem, eno šest jih je bilo. Midva sva se ustavila in gledala. Fotoaparat iz nahrbtnika pa hitro narediva nekaj posnetkov. Me vpraša frend, "a kaj naredijo? Ah daj, menda ne, saj vidiš kako uživajo na soncu." Tako nekako je bil moj odgovor. Potem pa se je eden samec dvignil in ko naju je pogledal skozi tiste meter in pol dolge rogove, sva se samo spogledala in raje kar stopila naprej po poti. Takrat sem prvič in zadnjič srečal kozoroga in to iz takšne bližine, pa še pojma nisem imel kako naj se ob takem srečanju sploh vedem. Predvideval sem, da je svet tukaj toliko obljuden in da so živali človeku navajene tako, da nisva zganjala nobene panike in tudi strahu nisva pokazala, saj v bistvu sploh nisva vedela, če naju mora biti strah ali ne. Nekajkrat sem še prečekiral, če nama morda slučajno kateri ne sledi. :D Toliko veselja pa so nama le dali, da sva se potem odločila, da ne bova sestopila iz Staniča direktno v Kot, ampak sva prečila Vrbanove špice in bila tik pred nočjo v Lengarjevem Rovtu.

spleza: sobota, 19. februar 2005, ob 22.56 uri

Tudi jaz sem imel že "bližnje srečanje te vrste" in sicer lani ob koncu kopne sezone.Zjutraj sem jo mahal od Pogačnikovega doma na Kriških podih proti Bovškemu Gamsovcu in z njega navzdol proti Luknji ko se naenkrat pred menoj na travici ob robu prepada pojavi ležeč Kozorog. Sprva sploh nisem mogel verjeti,ko še trznil ni,ko sem le kaka dva metra mimo njega po potki s strahom švignil-prepričan sem bil namreč,da je z njim nekaj narobe(bolan)-pa seveda ob taki bližini tudi meni fotoaparat ni dal miru... :D se ustavim,hitro snamem nahrbtnik,ven mašinco in škljocam,najprej živčno,da mi le kakšna fotka rata in mi pozer ne uide,potem sem se pa že kar nesramno lagodno sprehajal okoli njega,on pa mi je le mirno poziral,se prav simpatično čohal z rogovi po hrbtu in me čudno gledal... Verjetno je mislil,da se mi je zmešalo ko sem tako krožil okoli njega.Bil je kar zajetne postave in samo čakal sem,da bo skočil vame in me porinil v bližnji prepad.No,to se ni zgodilo,on se je mirno predajal gorskim razgledom. Jaz pa presrečen s fotoaparatom in čudovitimi slikicami. Navzdol grede sem srečal skupino gornikov in jim pravil to štorijo,pa eden izmed njih pravi,"Oh,to je pa oni Kozorog z Doliča,ki se nikogar ne boji"! In meni ni bilo prav nič jasno. Kakorkoli,srečno-čudovita izkušnja,prelep dan. L.P.

Mitja: ponedeljek, 21. februar 2005, ob 22.57 uri

Tisti kozorogi na in v okolici Luknje so res nekaj posebnega. Navadili so se na številne obiskovalce, ki jih fotografirajo, jim ponujajo hrano itd. Skratka, prizori, ki bolj sodijo v živalski vrt, kot pa v neokrnjeno naravo divjega alpskega sveta :cry: .