FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

spleza: torek, 8. februar 2005, ob 21.10 uri; ogledov: 0

Morda sem res tako zaljubljen v Gore a ne morem si kaj,da že sedaj ne bi razmišljal o tem,kako hudo mi bo,ko se za vedno poslovim in moje oči ne bodo več gledale in moja ušesa ne bodo več slišala,moja bit ne bo več vpijala,vse te lepote... Ja,"nekoristen"svet mi pač daje več kot "nujno koristen". In,kaj Gore pomenijo vam? L.P.

spleza: torek, 8. februar 2005, ob 21.10 uri

Morda sem res tako zaljubljen v Gore a ne morem si kaj,da že sedaj ne bi razmišljal o tem,kako hudo mi bo,ko se za vedno poslovim in moje oči ne bodo več gledale in moja ušesa ne bodo več slišala,moja bit ne bo več vpijala,vse te lepote... Ja,"nekoristen"svet mi pač daje več kot "nujno koristen". In,kaj Gore pomenijo vam? L.P.

cvalenti: sreda, 9. februar 2005, ob 8.56 uri

smrk,smrk................ :lol: :lol: Drugače sem pa jaz šel v hribe"gore"za relaksacijo svojih možganov,potem me je pa tako potegnilo,da lahko rečem sam sebi"ZASVOJENEC" Ni lepšega kot osvojiti vrh,in povrhu ,da je šajba...............ohhhhh...........in še bi lahko razpravljali o lepotah..........smrk,smrk........ :cry: [img:49ee5ab2d7]http://www.feebleminds-gifs.com/smiley-faces11.gif[/img:49ee5ab2d7]

pismo1: petek, 18. februar 2005, ob 21.57 uri

Se pridružujem KGB-ju. Ni važno kako visoko, važno je z veseljem in ljubeznijo do vsega, kar nas obdaja. Tudi prvi hrib nad nami je lep. Gledati ga je treba z odprtimi očmi, v različnih letnih časih, v različnih družbah ali pa v samoti. Kot omenjeno, tudi poškodovan (upam, da ni prehudo) lahko uživaš. Èe zmoreš (fizično) ali morda bolj pomembno, če znaš in želiš (psihično-z dušo). Za premislek knjiga Matjaža Kmecla: S prijatelji pod macesni ali France Avčin: Ko tišina šepeta. Uživajte

JASNA: torek, 22. februar 2005, ob 10.27 uri

V neokrnjeni naravi, se pravi, v naravi, kjer človeški posegi niso vidni že na prvi pogled, predvsem pa v hribih, se šele prav zavem, da je življenje krasno. Do zdaj pač še nisem našla nič drugega, prav nobenega dosežka človeškega uma in razuma, zaradi katerega bi se tako full fajn počutla. Diagnoza: neozdravljiva zasvojenost! Pa nisem noben ljudomrznež in tudi marsikatero pridobitev človeškega razuma pridno uporabljam, da je moj vsakdan udobnejši.

spleza: torek, 22. februar 2005, ob 19.27 uri

Točno tako,Jasna.Popolnoma se strinjam s teboj.Ko mi prijatelji žugajo in svarijo,kako je tam gori lahko nevarno in le kaj iščem v tem,jih le gledam in razumem toliko kot oni mene-nič. :( Kdor ne občuti nič,je pač "izgubljen primer",prav tako,kot smo "mi" popolni zasvojenci,ha,ha... No,vsakemu svoje.Moja sreča je tu. L.P.