sobota, 15. junij 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Brez naslova

cliom5: petek, 11. marec 2005, ob 18.49 uri; ogledov: 0
hari in tomaz, hvala za pomoc, na unmu linku je pa tut veliko informacij, tko da me zdej v trgovini ne bojo mogl kr tko nat.... lp, anze

Odgovori

anzze: ponedeljek, 21. februar 2005, ob 11.56 uri
Lp, ker imam letos v planu cilje, pri katerih je samovarovanje neobhodno me zanimajo vase izkusnje in priporocila o plezalnih pasovih. Predvsem me zanima ali je bolje kupiti enodelni plezalni pas, ali oba posebaj? Kaksne so prednosti ene oziroma druge odlocitve? Hvala za vasa mnenja in osebne izkusnje... anzze
Tomaž: ponedeljek, 21. februar 2005, ob 12.36 uri
http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=373
anzze: ponedeljek, 21. februar 2005, ob 20.51 uri
hari in tomaz, hvala za pomoc, na unmu linku je pa tut veliko informacij, tko da me zdej v trgovini ne bojo mogl kr tko nat.... lp, anze
cliom5: petek, 11. marec 2005, ob 18.49 uri
hari in tomaz, hvala za pomoc, na unmu linku je pa tut veliko informacij, tko da me zdej v trgovini ne bojo mogl kr tko nat.... lp, anze
slovan: sobota, 11. november 2006, ob 19.17 uri
Zanima me, kateri plezalni pas-enodelni ali dvodelni (spodnji+zgornji del)načeloma zagotavlja večjo varnost pri padcu oz. omogoča enakomernejšo porazdelitev sil na večjo površino telesa :?: Trenutno imam sicer spodnji del dvodelnega pasu a imam občutek, da je pri padcu obremenitev ledvenega predela prevelika. Nekako preveč je pritiska na same ledvice in na ledveni predel hrbtenice. Tako, da razmišljam še o nabavi bodisi zgornjega dela ali pa celotnega enodelnega pasu. Po neki amaterski logiki sklepam, da če imaš prevezana tudi ramena, da se določen del sile prenese na ramenski obroč, ki je hkrati tudi bolj robusten kot ledveni predel. Èe mogoče kdo pozna kakšno literaturo ali linke, kjer so obravnavani različni pasovi in posledice uporabe le teh pri padcih. :idea:
Luki: sobota, 11. november 2006, ob 20.24 uri
Amatersko receno je kul met dvodelni pas ce mas na sebi nahrbtnik. Tut tko brez ga je kul met, sam za plezanje v steni je stvar mal prevec storasta. Preden bos prisel do take sile da ti bo hrbet zlomil ce bos mel sam navaden - spodnji pas si bos ze kej druzga naredu.
bmare: sobota, 11. november 2006, ob 20.38 uri
Preberi si: http://www.spo-pdcelje.kelt.si/Sportni_plezalec.pdf stran 12
slovan: nedelja, 12. november 2006, ob 9.41 uri
Hvala. 8) Mogoče sem res že v osnovi slabo izbral in vzel prevelik pas ali kaj podobnega, da imam zdaj probleme. :(
bmare: nedelja, 12. november 2006, ob 18.18 uri
Hvala. 8) Mogoče sem res že v osnovi slabo izbral in vzel prevelik pas ali kaj podobnega, da imam zdaj probleme. :(
Pas ( enodelni ) je narejen tako da ga prilagodiš svojemu telesu. V stegnih ze da zategniti in v pasu, tako da ne vem kje imaš problem. Èe obstajajo različne velikosti pa bi moral vprašati prodajalce tu pa ti ne znam pomagati :oops:
slovan: nedelja, 12. november 2006, ob 19.28 uri
Pas ( enodelni ) je narejen tako da ga prilagodiš svojemu telesu. V stegnih ze da zategniti in v pasu, tako da ne vem kje imaš problem. Èe obstajajo različne velikosti pa bi moral vprašati prodajalce tu pa ti ne znam pomagati :oops:
Nekaj je tudi pojmovne zmede. V razpravi na tem (že zgoraj omenjenem) [url=http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=373] linku[/url] je poimenovanje pasov (enodelni, dvodelni) ravno obratno kot v gradivu za športnega plezalca. :? Problema sta dva. Prvi je v tem, da me pas pri obremenitvi zašpona čez ledvice. Drugi pa je, da me pri padcu z zgornjim delom trupa potegne nekoliko preveč nazaj in me posledično nekoliko cukne v ledvenem predelu. :( Kolikor sem prebral o izkušnjah drugih, ki uporabljajo samo spodnji del, nimajo kakšnih posebnih problemov. Zato sedaj sklepam, da ni problem v tem, da nimam zgornjega dela, kot sem sprva mislil. Očitno velikost ni optimalna ali pa mi že sam model ne odgovarja. Sem pa preizkušal različne modele in velikosti. Ta, ki sem ga v končni fazi nabavil, je bil še najudobnejši. Problem pri manjših velikostih je bil, da me je že pri samem visenju zašponalo v vitalnem predelu pod pasom. Pomislil sem, kaj bi šele bilo pod obremenitvijo. :cry: Pa tudi prodajalec je rekel, da mora biti v pasu nekaj lufta. To pa je v nasprotju s tem, kar piše v gradivu za športnega plezalca: Pazimo predvsem na pravilno velikost nožnih zank, ki ne smejo biti niti prevec ohlapne niti pretesne, poleg tega pa naj nas plezalni pas tesno objame okoli pasu.
Tako, da očitno tudi med poznavalci ni enotnega mnenja. :)
bmare: nedelja, 12. november 2006, ob 21.02 uri
http://www.promontana.si/cekarcek/Oprema/Pasovi/Sportno_plezanje/index.php?action=detail&subaction=pics&id_prod=478&id=492 Ena slika enodelnega pasu. Sam imam podoben pas, kjer se zategne tudi stegneni del. Tako ga prilagodiš svoji postavi. Ob zadnem tvojem branju pa bi bila lahko napaka tudi v nepravilni zategnitvi pasu v pasu. Pas se ob padcu nebi smel razširiti, lahko pa je problem drugje. Svetujem ti posvet z kakšnim gornikom. V trgovini ni nujno da boš dobil pravega sogovornika. Nekaterim je važno samo da prodajo. Sam sem imel pri nakupu pasu zelo dobro svetovanje in sem z kuplenim pasom zelo zadovoljen.
Gregor: nedelja, 12. november 2006, ob 23.56 uri
Zanima me, kateri plezalni pas-enodelni ali dvodelni (spodnji+zgornji del)načeloma zagotavlja večjo varnost pri padcu oz. omogoča enakomernejšo porazdelitev sil na večjo površino telesa :?:
Odvisno od vrste padca. Recimo dva hodita navezana po ledeniku. Èe se prvemu vdre in pade v ledeniško razpoko, drugega potegne naprej. V tem primeru je bolje biti navezan čim nižje (torej na spodnji pas), ker bo drugače drugi letel na nos. Èe plezaš s tridelno omaro na hrbtu, boš želel imeti težišče višje in boš uporabil spodnji + zgornji. V večini primerov je najboljša rešitev dober spodnji pas. Plezalna vrv je dinamična in se ob padcu toliko raztegne, da ne pride do zaustavitve v trenutku (manjše sile). Pri samovarovalnem kompletu to nalogo opravi zavorna ploščica. Je pa potrebno poudariti, da se mora pas dobro prilegati telesu. Poleg glavnega pasu se morajo prilegati tudi nožne zanke. Priporočam pasove, kjer se dajo nožne zanke regulirati, ker ima lahko čovek na sebi različno debelo obleko in zato različen obseg nog.
Rožle: ponedeljek, 13. november 2006, ob 10.09 uri
Odvisno od vrste padca. Recimo dva hodita navezana po ledeniku. Èe se prvemu vdre in pade v ledeniško razpoko, drugega potegne naprej. V tem primeru je bolje biti navezan čim nižje (torej na spodnji pas), ker bo drugače drugi letel na nos.
Drži kot pribito. Za tistega, ki padec v razpoko zaustavlja, je bolje, da je privezan v oprijemališču sil, t.j. v višini pasu, za padajočega v razpoko pa bi vseeno koristilo, da je privezan višje - če si obut v dereze te na poti navzdol rado zasuče na glavo. Torej na ledeniku bi se morala dva med seboj dogovorit, kdo bo zaustavljal in kdo bo tisti nesrečnik, ki bo padel v razpoko. Večina alpinističnih šol in tudi naša priznava kot varen pas edino popoln plezalni pas. Ta je lahko enodelen ali dvodelen, pač tisti z naramnicami kjer je točka vpetja nekje v višini prsi, da se bo vedelo o čem je govora. In prav zanimivo, praksa se z uradno doktrino v ničemer tako zelo ne razlikuje, kot ravno v uporabi pasov. Nočem reči, da popoln plezalni pas ni varnejši od samo spodnjega, ampak osebno ne poznam nikogar od alpinistov, ki bi ga uporabljal. Popoln plezalni pas s točko vpetja v višini prsi zagotavlja, da se padajoči zaustavlja v kolikortoliko pokončni legi, s čimer se izključi možnost preloma v ledvenem delu. Ampak do takšnih padcev, ki bi lomili hrbtenico, načeloma prihaja samo v težjih previsnih smereh, V kakšni dvojki se ponavadi del energije padca absorbira že mnogo prej, preden se zategne štrik. V tem primeru bi po moje zadostoval samo spodnji plezalni pas pa kalcijeve tablete. Ruzak je zgodba zase. Z njim se težišče telesa premakne navzgor in s tem nastane potreba po vpenjanju višje. V težjih smereh ponavadi prvi v navezi ne pleza z ruzakom, če pa že, pa s seboj ne tovori komplet kampirne opreme. Težji ruzak ima ponavadi drugi v navezi, čigar padec pa ni tako kritičen. Ampak, če ima v ruzaku še plinski žar in jeklenko, bi bil pa takompleten pas prava stvar. Prvemu v navezi proti koncu cuga štrik postaja vse težji, zaradi trenja tudi kar nekaj deset kil. In takrat nastopi bistvena razlika, a je stvar vpeta v višini prsi ali v oprijemališču sil v pasu. Slednje je mnogo pripravnejše in tako v tem primeru popoln plezalni pas posredno zmanjšuje varnost. Ena od teorij, ki zagovarja uporabo popolnega plezalnega pasu, je ta, da lahko pri samo spodnjem plezalnem pasu plezalec v primeru padca z glavo navzdol pade ven iz pasu. Ta teorija ne drži – večkrat poizkusil, pa sem še zmeraj tukaj. Seveda mora biti pas primerno zategnjen. Èe nek trgovec v alpinistični štacuni svetuje, da mora biti pas malo ohlapen, ta zagotovo nikol ni plezal. Ko na pas obesiš nekaj kil kovačije pa še štrik, ga imaš takoj nekje pri kolenih, če ni res dobro zategnjen v pasu. Èe bi bil ohlapen pas faktor večje varnosti pa, zakaj so pa pirotehnični zategovalniki varnostnih pasov v avtomobilih. Torej kot je že nekje omenil Gregor, dober spodnji pas (tak, ki se mu dajo »štelat« nožne zanke) pa po potrebi dokupit še zgornji del pasu. Potem pa še najpomembnejše za v hribe – znanje uporabe.
tine: ponedeljek, 13. november 2006, ob 11.21 uri
Glede tega, kar je napisal Rožle, da plezalec pri uporabi samo spodnjega pasu pri padcu ne more pasti ven ne drži čisto. So bili že primeri, ko je plezalec pri padcu pod previsom padel ven. In to ravno zaradi ohlapno zategnjenega pasu. Torej se strinjam z Rožletom, da je največji problem ravno v pravilni namestitvi in zategnjenosti pasu. Tine
slovan: ponedeljek, 13. november 2006, ob 15.08 uri
Po moje ni glavni problem v zankah in njihovi (ne)nastavljivosti. Te so itak nastavljive in jih lahko šponaš po potrebi. Bom poizkusil ponazoriti z obleko. Recimo da imamo na izbiro spodnje gate ali kratke hlače. Predstavljajmo si, da imamo v njih zanke tako kot pri pasu. Po moje je razlika ali si ti našponaš nožne zanke pri gatah ali pri kratkih hlačah. Pri kratkih hlačah si jih lahko našponaš na celotnem intervalu med kolenom in zgornjim koncem stegna. Èe si jih našponaš bliže stegnu, potem se vmes nabere nekaj odvečnega blaga. Se pravi, povezava med nožnima zankama in pas zanko je nekoliko bolj ohlapna in verjetno pas pri obremenitvi odreagira drugače. Èe povzamem, razlika med srednjo in veliko velikostjo pasu se mi zdi približno taka kot med spodnjimi gatami in nekoliko bolj ohlapnimi kratkimi hlačami. Tudi ko visiš na štriku vidiš razliko. Srednja velikost te nekako sili v bolj stoječ položaj, ki je po moje tudi bolj optimalen. Kot pa sem že zgoraj napisal, me je od nabave srednje velikosti odvrnilo predvsem to, da me je ta pas šponal v zelo vitalnem predelu tik pod pasom.
Gregor: ponedeljek, 13. november 2006, ob 15.54 uri
Večina alpinističnih šol in tudi naša priznava kot varen pas edino popoln plezalni pas. Ta je lahko enodelen ali dvodelen, pač tisti z naramnicami kjer je točka vpetja nekje v višini prsi, da se bo vedelo o čem je govora. In prav zanimivo, praksa se z uradno doktrino v ničemer tako zelo ne razlikuje, kot ravno v uporabi pasov. Nočem reči, da popoln plezalni pas ni varnejši od samo spodnjega, ampak osebno ne poznam nikogar od alpinistov, ki bi ga uporabljal.
Letos na alpinističnih izpitih je vodja komisije obljubil, da bodo doktrino popravili in da naslednje leto zgornji del pasu ne bo več obvezen.
Rožle: ponedeljek, 13. november 2006, ob 17.54 uri
Kot pa sem že zgoraj napisal, me je od nabave srednje velikosti odvrnilo predvsem to, da me je ta pas šponal v zelo vitalnem predelu tik pod pasom.
Koliko te plezalni pas "špona" v vitalnem predelu pod pasom je baje odvisno od tega, kako polne so tiste zadeve tam spodaj. :lol: Vsaj tako sem slišal. :lol: Sam uporabljam Petzlov Corax - ima tako oblikovane zanke, da čimmanj ovirajo gibanje in tudi manj pritiskajo na določene predele. Za manj resno plezarijo uporabljam še en čisto lahek in preprost Black Diamondov pas. Prej sem za v hribe uporabljal Petzlov pas Guru, imam pa še enega od Petzla – model Jump (ga prodam, če ga kdo rabi). Noben od teh pasov mi ni delal kakšnih problemov. Èe ti M velikost pasu ni pasala, potem je prav, da si vzel večjega. Nožne zanke ni potrebno, da so zategnjene da zastaja kri, da bi opletale naokol pa tud ne gre. Zelo pomembno pa je, da je plezalni pas v pasu dobro zategnjen.
primoza: ponedeljek, 13. november 2006, ob 18.25 uri
[quote="Rožle"] Sam uporabljam Petzlov Corax - ima tako oblikovane zanke, da čimmanj ovirajo gibanje in tudi manj pritiskajo na določene predele
Corax je tudi meni rekreativcu v redu.
slovan: torek, 14. november 2006, ob 18.50 uri
Najprej sem mislil, da je "opozorilo" napisano dva prispevka nazaj samo hec, potem pa preberem proizvajalčeva navodila, kjer je pisalo: WARNING Do not use with full balls :!:
Očitno je tu stroka enotnega mnenja. :lol:
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje v forumu


Išči v temi

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
Teme v forumu
Stanje v gorah
Dejavnosti
Splošno
Spletna stran PZS
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih