FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

hari: sobota, 5. marec 2005, ob 15.11 uri; ogledov: 0

Takrat, ko je lep dan, je pot prav uživaška. Vsakdo jo zmore, čeprav je na tleh snežna skorja. Midva sva pot začela v vznožju Donačke gore, do koder se je pač dalo z avtomobilom. Iz Rogatca proti Donački gori, mimo Lehnega in recimo nekje pri Petku sva izstopila iz prevoza. Malo po cesti in nato namesto po asfaltu, na sneg in po Tončkini poti do planinskega doma pod Donačko goro. Do tukaj je še šlo, potem pa se je začelo. Izbrala sva južni kolovoz, ki vodi okrog Malega Ženčaja in nato na sedlu pri lovski preži zavila desno proti SV in se spustila do kolovoza, ki vodi po severni strani proti Rudijevemu domu. Pot naprej po markacijah v smeri Boča. Do Stare grabe sva porabila več kot eno uro hoje v snegu od pol do tričetrt metra. Nepredelan pršič. En čas je še zabavno, potem pa ko je pregloboko pa se veselje konča. Od Stare grabe naprej po markacijah in po spluženi cesti do prve kmetije in nato naprej po markirani poti čez koto 499 in po grebenu do Ložnega, kjer se pot, nabita s snegom usmeri proti SZ. Ves čas poti so naju spremljali mehki snežni zameti in ker pot poznava in je tudi dobro markirana ni bilo težav glede orientacije. Končno sva prispela do asfaltne ceste; ne moreš verjeti, kako se to prileže, ko stopiš iz te težko prehodne bele snežne gmote. V bistvu pa je to cesta, ki vodi iz Strmca pri Rogatcu ali iz Stojnega sela proti Ravnemu Cerju. Tako sva ves čas do Ravnega Cerja nadaljeval po tej cesti in le na enem odseku planinska snežna pot odpelje počez in ponovno nazaj na cesto. Na Ravnem Cerju pa se ta sprehod konča saj kolovoz zavije pri smerni tabli desno, proti Boču. Že po prvih petih minutah sva pristala v mehkem snegu in z vsakim korakom ga je bilo vedno več tako, da se ga je do vrha Plešivca (820m), nabralo za celo pohodniško palico. Niti en gram ga ni bilo predelanega, vse mehko do konca. Oh, kolikokrat sem pomislil na krplje, morda bi z njimi šlo bolje. Ker pa je snega le bilo preveč, da bi nama nudil užitek v nedeljski hoji, se je ta pohod trpljenja moral končati, saj je sonce počasi izginjalo za obzorjem. Spustila sva se iz poti na ovinku, tam kjer je nad potjo, na zemljevidu, označena višina 813m, naravnost po gozdu v dolino. Tudi tukaj, je ves čas po gozdu ogromno snega tako, da niti spust ni bil kaj preveč posrečen. Vmes sva prišla do domačije pod Cerovcem 631m in tako tudi na kolovoz, ki naju je privedel povsem v dolino, v vas Cerovec pod Bočem. Tako, ne Boča in ne planinskega doma pod Bočem nisva tokrat videla. Za tole pot sva porabila slabih sedem ur brodenja po snegu in nabrala višinskih 845m vzpona ter 1050m sestopa. Se kar nabere, pa tako nedolžno ko to zgleda junija, ko poteka po tej trasi "češnjev pohod". Letos bi naj bil 18.06. iz Boča proti Rudijevemu domu pod Donačko goro. S seboj sva imela tudi planinsko karto, (Rogaška Slatina z Bočem in Donačko goro 1:25000, PZS-1989), ki sem jih videl v Rudijevem domu, (tel. 035827979). Težava je samo v tem, da pot ne vodi povsem tam, kjer je vrisana na tej stari karti, je pa vsaj dobro markirana. Sva se 27.02., matrala Silvester in jaz.

hari: sobota, 5. marec 2005, ob 15.11 uri

Takrat, ko je lep dan, je pot prav uživaška. Vsakdo jo zmore, čeprav je na tleh snežna skorja. Midva sva pot začela v vznožju Donačke gore, do koder se je pač dalo z avtomobilom. Iz Rogatca proti Donački gori, mimo Lehnega in recimo nekje pri Petku sva izstopila iz prevoza. Malo po cesti in nato namesto po asfaltu, na sneg in po Tončkini poti do planinskega doma pod Donačko goro. Do tukaj je še šlo, potem pa se je začelo. Izbrala sva južni kolovoz, ki vodi okrog Malega Ženčaja in nato na sedlu pri lovski preži zavila desno proti SV in se spustila do kolovoza, ki vodi po severni strani proti Rudijevemu domu. Pot naprej po markacijah v smeri Boča. Do Stare grabe sva porabila več kot eno uro hoje v snegu od pol do tričetrt metra. Nepredelan pršič. En čas je še zabavno, potem pa ko je pregloboko pa se veselje konča. Od Stare grabe naprej po markacijah in po spluženi cesti do prve kmetije in nato naprej po markirani poti čez koto 499 in po grebenu do Ložnega, kjer se pot, nabita s snegom usmeri proti SZ. Ves čas poti so naju spremljali mehki snežni zameti in ker pot poznava in je tudi dobro markirana ni bilo težav glede orientacije. Končno sva prispela do asfaltne ceste; ne moreš verjeti, kako se to prileže, ko stopiš iz te težko prehodne bele snežne gmote. V bistvu pa je to cesta, ki vodi iz Strmca pri Rogatcu ali iz Stojnega sela proti Ravnemu Cerju. Tako sva ves čas do Ravnega Cerja nadaljeval po tej cesti in le na enem odseku planinska snežna pot odpelje počez in ponovno nazaj na cesto. Na Ravnem Cerju pa se ta sprehod konča saj kolovoz zavije pri smerni tabli desno, proti Boču. Že po prvih petih minutah sva pristala v mehkem snegu in z vsakim korakom ga je bilo vedno več tako, da se ga je do vrha Plešivca (820m), nabralo za celo pohodniško palico. Niti en gram ga ni bilo predelanega, vse mehko do konca. Oh, kolikokrat sem pomislil na krplje, morda bi z njimi šlo bolje. Ker pa je snega le bilo preveč, da bi nama nudil užitek v nedeljski hoji, se je ta pohod trpljenja moral končati, saj je sonce počasi izginjalo za obzorjem. Spustila sva se iz poti na ovinku, tam kjer je nad potjo, na zemljevidu, označena višina 813m, naravnost po gozdu v dolino. Tudi tukaj, je ves čas po gozdu ogromno snega tako, da niti spust ni bil kaj preveč posrečen. Vmes sva prišla do domačije pod Cerovcem 631m in tako tudi na kolovoz, ki naju je privedel povsem v dolino, v vas Cerovec pod Bočem. Tako, ne Boča in ne planinskega doma pod Bočem nisva tokrat videla. Za tole pot sva porabila slabih sedem ur brodenja po snegu in nabrala višinskih 845m vzpona ter 1050m sestopa. Se kar nabere, pa tako nedolžno ko to zgleda junija, ko poteka po tej trasi "češnjev pohod". Letos bi naj bil 18.06. iz Boča proti Rudijevemu domu pod Donačko goro. S seboj sva imela tudi planinsko karto, (Rogaška Slatina z Bočem in Donačko goro 1:25000, PZS-1989), ki sem jih videl v Rudijevem domu, (tel. 035827979). Težava je samo v tem, da pot ne vodi povsem tam, kjer je vrisana na tej stari karti, je pa vsaj dobro markirana. Sva se 27.02., matrala Silvester in jaz.