FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

gumpec: ponedeljek, 14. marec 2005, ob 8.04 uri; ogledov: 0

Do Zgornje Žetine je bila cesta zjutraj sicer mestoma malo poledenela in višje zasnežena, a le toliko da je dopolnjevala zimsko idilo. Avtomobila to ni motilo. Snega je potem dovolj vse od avtomobila, pa do vrha. Glede na visoke temperature, ki jih obetajo žal verjetno ne bo več dolgo tako. Gazi so narejene na vse strani, tudi "normalni" dostopi do koče in vrha so shojeni. Midva sva šla raje po preverjeni varijanti levo, saj so se nama tako odpirali lepi razgledi na Žetino in megleno morje nižje doli. Nad nama pa šajba, sonce prav pomladansko. Bilo je prav vroče. Smuka po flanki z vrha je bila odlična, debela skorja se praviloma ni predirala. Takoj za ograjo sva zavila direktno dol po gozdu. Pršiča je bilo skoraj do kolen, smuka med redkimi bukvami pa za vriskat. Po cesti nato bolj ali manj "porivaško" do Žetine nad katero se da narediti še nekaj zavojev za piko na i.

gumpec: ponedeljek, 14. marec 2005, ob 8.04 uri

Do Zgornje Žetine je bila cesta zjutraj sicer mestoma malo poledenela in višje zasnežena, a le toliko da je dopolnjevala zimsko idilo. Avtomobila to ni motilo. Snega je potem dovolj vse od avtomobila, pa do vrha. Glede na visoke temperature, ki jih obetajo žal verjetno ne bo več dolgo tako. Gazi so narejene na vse strani, tudi "normalni" dostopi do koče in vrha so shojeni. Midva sva šla raje po preverjeni varijanti levo, saj so se nama tako odpirali lepi razgledi na Žetino in megleno morje nižje doli. Nad nama pa šajba, sonce prav pomladansko. Bilo je prav vroče. Smuka po flanki z vrha je bila odlična, debela skorja se praviloma ni predirala. Takoj za ograjo sva zavila direktno dol po gozdu. Pršiča je bilo skoraj do kolen, smuka med redkimi bukvami pa za vriskat. Po cesti nato bolj ali manj "porivaško" do Žetine nad katero se da narediti še nekaj zavojev za piko na i.

voluhar: sreda, 25. januar 2006, ob 16.54 uri

[b:97dc0590d9]Udeleženci: Èevl, Šaro, Lussy Višinska razlika: cca 1000 m Trajanje: 4 ure 16 minut[/b:97dc0590d9] Hladno in megleno nedeljsko jutro je bilo. Pri trgovini na Brodu sem pobral Èevla in smo se odpeljali proti Poljanski dolini in še naprej, proti Hotavljam in od tam v Volako. Tu že ni bilo več megle ampak lep jasen zimski dan, ki je obetal všečno turo. Mahnili smo jo navkreber po lepi gazi, ki ni bila ledena in dereze so ostale v ruzaku. Pot počasi postane strmejša in gre ves čas po gozdu. Po slabi uri in pol smo bili pri zavetišču na Jelencih, kjer smo se na kratko ustavili in malo popili. Ker je bila tam ravno jasa in sonce, se je Èevl brž slekel do kratkih rokavov. Nadaljevali smo z vzponom in kmalu prišli do ceste, ki pripelje do koče na Blegošu. S Èevlom sva se že prej zedinila, da gremo najprej na Blegoš in se nazaj grede ustavimo v koči. Pot po grebenu na Blegoš je kar strma, gaz pa malo smotana za psa, zato je Lussy znatno povečala frekvenco počitkov. A grebena ni prav dosti in kmalu smo bili na vrhu kjer je bilo nekaj vetra in precej sonca in vidljivosti. Ljudi je bilo kar nekaj med njimi tudi precej turnih smučarjev. Dva od njih sta se radovedno spraševala „Kuga je pa gun zgubu?“ ob pogledu na možakarja, ki je kopal v sneg in produciral nekakšne snežene cegle. Morda je bil to zametek igluja? Počasi smo se naveličali vetra na vrhu in se spustili do koče. Tu smo se utaborili pri brunarici poleg koče in malo pomalcali. Seveda ni šlo brez namočenih koreninc, tokrat košutnikovih. Ker smo bili v zavetrju je bilo prav prijetno toplo in kar težko se je bilo spraviti na pot v dolino. Navzdol smo kar lepo leteli, 975 višinskih m/h spusta v povprečju in ap cap smo bili spodaj v Volaki. Na poti domov smo se ustavili še v Gorenji vasi, v Pošta baru na kavi. No, Èevl je menil da bi lokalu bolj pristajalo ime Vagon bar, ker je ozek in dolg. Je pa bila v kotu tega vagona družbica že kar dobro nažganih mladcev. Tudi mi smo znali včasih takole, ob pol dveh popoldne. Spisal Šaro http://tomazsarc.blogspot.com/2006/01/blegos-2212006.html

xmovc: ponedeljek, 27. februar 2006, ob 15.33 uri

S poljanske strani je cesta prevozna do Gorenje Žetine (domačija Andrejon), kjer je včeraj bilo kakšnih 10cm novozapadlega snega. Snežna odeja se nato vztrajno debeli do kakšnih 30-40cm novozapadlega snega na vrhu. Nekje na 1300m je vreme poskrbelo za prijetno presenečenje, skozi vztrajno meglo sta namreč pokukala sonce in modrina neba za katero sem že skoraj pozabil kako zgleda. Zaradi nekoliko ojuženega snega so se proti vrhu na psih delale cokle, smučanje navzdol do koče skoraj idealno, pa tudi po cesti nič slabše (v zakup je potrebno vzeti nekaj tekaškega dela :lol: ). Koča je odprta med vikendi, domačija pa vsak dan, kjer poleg ostalih dobrot postrežejo izvrsten češnjevec :oops: in ocvirkovico; iz sosednjih krožnikov pa so se smejali tudi bobi (na našem koncu tako pravijo krofom). Fotke :?: Menda bodo tudi te ...

Tomaž: ponedeljek, 27. februar 2006, ob 20.45 uri

pa vsak dan, kjer poleg ostalih dobrot postrežejo izvrsten češnjevec :oops: in ocvirkovico; iz sosednjih krožnikov pa so se smejali tudi bobi (na našem koncu tako pravijo krofom).
Kaj ne bi bilo bolje iti dvakrat, trikrat na vrh in se nasmučati? Da bi bile omenjene dobrote zares zaslužene? :lol: :lol:

xmovc: torek, 28. februar 2006, ob 8.20 uri

Dober predlog, bom šel še enkrat

aljoša: nedelja, 17. februar 2008, ob 18.25 uri

17.2.: Z avtom brez problema do sedla Èrni kal. Od tu direktno po shojeni poti (LPP) na Blegoš. Prekrasen razgled, vetra za vzorec in seveda veliko gora željnih ljudi. nato sva se jaz z bordom, kolega pa s smučmi spustila po skorjastem, zaledenelem snegu do ceste. Do gozda super, v gozdu pa cela zajebancija, ker je bil sneg zaledenel in pilotirat med drevesi ni bilo ravno lahko. No, po cesti pa hiter spust nazaj do sedla. lepa in kratka tura :)

duplo: sobota, 23. februar 2008, ob 0.20 uri

..se strinjam s tabo Aljoša- prekrasna popoldanska turca. Jst sm bil gor v ponedeljek 18.2. - s punco sva šla na en dalši "sprehod" - potem mi je blo žal da nisem vzel smuči- snežne razmere so se mi zdele celo bolše kot drug dan na Stolu..no kakorkoli- ker sva mela namen gledat soncni zahod sva se namestila na bunkerju..cez cajt pa bbrrr aaa iii uu motorne sani.. Dol sva šla čez Prvo ravan- črni kal..zgleda da je Blegoš postal trening poligon za to motorizirano sankanje- ce že ne hrup, pa me je se bol zmotilo to, da se tip vozi vsepovprek po gozdu in lomi veje-drevesa..no,nism edini, nekdo je čez pot že postavljal ovire (smreke, veje) vendar neuspešno...