FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

spleza: sreda, 23. marec 2005, ob 20.13 uri; ogledov: 0

Včeraj sem se popoldne odpravil do bivaka pod Skuto,(sicer sem hotel še naprej na Tursko a...)sneg,ki se dobro začne nad začetnim strmim delom poti proti Žmavcarjem je že takoj prav plundrast,zjutraj morda še drži težo,popoldne pa se višje že hudo udira,hoja je kar težavna čeprav nekako gre... :( je kar fajn shojeno.Že pred bivakom,ko se ognemo tisti grozno globoki-vidni-luknji levo,ki je bila začuda kar malce napolnjena s snegom(Bog ne daj,da bi tja not padu...) :oops: me je malo skrbelo ravno zaradi tako mehkega snega,ki ni nosil človeške teže.Ko ravno začnem napredovati malce nad bivakom v desno proti Turski,(stopinje)misleč,če se je tu izšlo ogniti mojemu predhodniku tem luknjam,se bo tudi meni,me spodnese-in že sem dva,tri metre nižje...madonca,so se mi kar kolena začela trest!Èeprav sem na teh podih kar dostikrat,sem že drugič padel v luknjo,(prvič je bilo še malo huje-so noge zabingljale nad temo ob pogledu navzdol-sem se prav previdno s cepinom potegnil proti skalcam...)Ja,tako je to.Prav nič fajn se po takšnem dogodku ne počutiš.Ob pogledu na stopinje naprej proti Turski gori me je kar malo bolelo a nič,gremo nazaj.Sonce je smodilo,moj sogovornik v bivaku pa me je še "potolažil" z zanimivo zgodbico o njegovem znancu... Z ženo sta se nekje v Avstriji vzpenjala po snegu prav blizu nekega smučišča ko je možakar naenkrat utihnil-padel je v razpoko A,(v obliki črke a,kot mi je razložil)70m globoko...posledice so znane.Hvala lepa.Gremo nazaj. V sestopu v snegu ponekod do riti se mi smeje-tu ni lukenj,to vem... :D L.P.

spleza: sreda, 23. marec 2005, ob 20.13 uri

Včeraj sem se popoldne odpravil do bivaka pod Skuto,(sicer sem hotel še naprej na Tursko a...)sneg,ki se dobro začne nad začetnim strmim delom poti proti Žmavcarjem je že takoj prav plundrast,zjutraj morda še drži težo,popoldne pa se višje že hudo udira,hoja je kar težavna čeprav nekako gre... :( je kar fajn shojeno.Že pred bivakom,ko se ognemo tisti grozno globoki-vidni-luknji levo,ki je bila začuda kar malce napolnjena s snegom(Bog ne daj,da bi tja not padu...) :oops: me je malo skrbelo ravno zaradi tako mehkega snega,ki ni nosil človeške teže.Ko ravno začnem napredovati malce nad bivakom v desno proti Turski,(stopinje)misleč,če se je tu izšlo ogniti mojemu predhodniku tem luknjam,se bo tudi meni,me spodnese-in že sem dva,tri metre nižje...madonca,so se mi kar kolena začela trest!Èeprav sem na teh podih kar dostikrat,sem že drugič padel v luknjo,(prvič je bilo še malo huje-so noge zabingljale nad temo ob pogledu navzdol-sem se prav previdno s cepinom potegnil proti skalcam...)Ja,tako je to.Prav nič fajn se po takšnem dogodku ne počutiš.Ob pogledu na stopinje naprej proti Turski gori me je kar malo bolelo a nič,gremo nazaj.Sonce je smodilo,moj sogovornik v bivaku pa me je še "potolažil" z zanimivo zgodbico o njegovem znancu... Z ženo sta se nekje v Avstriji vzpenjala po snegu prav blizu nekega smučišča ko je možakar naenkrat utihnil-padel je v razpoko A,(v obliki črke a,kot mi je razložil)70m globoko...posledice so znane.Hvala lepa.Gremo nazaj. V sestopu v snegu ponekod do riti se mi smeje-tu ni lukenj,to vem... :D L.P.