FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

greenhorn-ka: torek, 29. marec 2005, ob 12.09 uri; ogledov: 0

samo ena korekrurca za zaprto kočo: Roblekov dom je čez vikende stalno odprt tudi pozimi in greh bi bil spustit njihove ta dobre borovničke

Iztok: petek, 25. marec 2005, ob 10.48 uri

Do Robleka je pot kopna, naprej pa preko zaplat nepredelanega snega, ki bo verjetno izginil v 1 tednu. Sestop na Prevalo je zoprn, mastna mokra zemlja, predvsem pa ostanki umazanega ledu v gozdu nad Prevalom, ki pa ne bo izginil tako hitro. Sestop v graben je pa tako poglavje zase. Tako raje priporočam turo v obratni smeri, kot sem jo opravil jaz.

gamska: torek, 29. marec 2005, ob 8.09 uri

Zdravo! Konec tedna se nameravam podati na Begunjščico, pa me zanima, s katere smeri naj se jo lotim. V literaturi sem brala, da s severne strani, sestop naj bi bil po Velikem plazu. Glede na snežne razmere, ali je možno prečenje grebena od vrha do Robleka? Rada bi naredilo krožno turo. Vzpon po Velikem plazu, sestop po grebenu do Robleka in nazaj do Zelenice - ali je tako smiselno? Ima kdo boljši predlog? :) Katere koče so sedaj odprte (na Robleku, Zelenici?)? Prosim čimprej. Hvala. Pozdravček vsem.

Iztok: torek, 29. marec 2005, ob 10.43 uri

To velja še za naslednji konec tedna: Sneg ni bil predelan in se pojužnjen povsod dobro, izdatno, krasno ... predira. Èe je samo še 35 cm snega, se bo natanko toliko prediral. Do konca. Hoditi izven nekaj standardnih tur, ki so vseskozi uhojene, nima smisla. Računati, da bo tod in tam kdo hodil, je za načrtovanje ture iluzorno. Begunjščica je z južne strani skoraj kopna in z Roblekovega doma lahko pristopna. Koča pa seveda še ni odprta. Včeraj sem se peljal čez Vršič in na primer - stopinje proti Prisojniku so bile zelo zelo stare, komaj opazne, le EDEN je šel včeraj na vrh (videl sem sveže stopinje enega samega). Torej niti na Prisojnik niso hodili. Na primer, v smeri Okna, pa ni bilo niti sledu o sledovih.

greenhorn-ka: torek, 29. marec 2005, ob 12.09 uri

samo ena korekrurca za zaprto kočo: Roblekov dom je čez vikende stalno odprt tudi pozimi in greh bi bil spustit njihove ta dobre borovničke

Iztok: torek, 29. marec 2005, ob 12.14 uri

Hvala za popravek. naj še dodam, da je pot iz Drage na Robleka vso zimo, ne glede na razmere, dobro obiskana, domačini redno skrbijo za to. Zato se ne čudim, da je ob vikendih pa koča odprta. :?

gamska: torek, 29. marec 2005, ob 13.01 uri

Hvala obema za odgovor! :D Lep dan vsem!!!

borutmez: torek, 29. marec 2005, ob 15.40 uri

Na severni strani je snega precej in se seveda globoko vdira (tudi na smučeh, če ne izbereš prave smeri). Mi smo se povzpeli na vrh po Šentanskem plazu, kjer so avstrijci na smučeh obračali in preko osrednje grape. Smučal sem Osrednjo, ki je zgoraj res super, spodaj pa zmanjka snega tako, da gre do kamenja (na Šentanskem je snega še dovolj). Smučišče je super, prismučaš se do 5min do avta. Koča na Zelenici je bila odprta. Popoldne so se prožili plazovi tako, da je en gospod prišel dol čisto zelen, saj se mu je komaj izognil. Bo pa stanje verjetno z ohladitvijo postalo, upam boljše.

gamska: sreda, 30. marec 2005, ob 14.30 uri

Vidim da je bilo nekaj aktivnih na Begunjščici. Verjetno so bili večinoma turni smučarji, kajne!? Jaz sicer ne znam :oops: , me pa zanima ali je bilo videti kaj takšnih, ki so samo pešačili?

Iztok: sreda, 30. marec 2005, ob 14.38 uri

O, Gamska, ne vem več, kaj bi rada... morebiti kakšnega [i:bc635263c2]Kozoroga[/i:bc635263c2]? Èe bi brala z ne tako priprtimi vekami, bi videla, da nisem smučal, ko sem omenjal skoraj popolnoma kopen vrh pa sotesko s Prevala v Drago, ki je primernejša za soteskarjenje.

gamska: sreda, 30. marec 2005, ob 15. uri

Iztok, očitno je nekdo smučal, kaj praviš (borutmez)?! Res, da bom kmalu naredila "šiht" za danes, tolk pa še vidim, kaj piše. [size=12:f157f323c3][/size:f157f323c3] Pa tudi proti [i:f157f323c3]Kozorogu[/i:f157f323c3] ne bi imela nič proti,...

gamska: ponedeljek, 4. april 2005, ob 8.13 uri

V soboto je bil idealen dan za vzpon na Begunjščico (verjetno tudi kam drugam). 8) Štartala sva zgodaj zjutraj. Ker je bilo kar mrzlo, se sneg pri vzponu ni prediral, pri sestopu pa je bilo že odjuga. Izhodišče: Ljubelj, vzpon po Šentanskem plazu na vrh. Ker še nisva bila na Robleku, sva se odločila, da sestopiva do koče. Potem sva šla po poti, ki vodi do Tinčkove koče. Skoraj v dolini se odcepi proti Zelenici. Pot je bila kar strma, tako da je bilo ponekod, ker je bilo potrebno prečiti ostanke snežišč, kar smotano (bilo je ledeno). Koča pri izviru Završnice je bila zaprta, ravno tako Dom na Zelenici. Videla sva kar dosti ljudi. Nekaj jih je bilo tudi na smučeh - šli so proti Zelenici in ne na Šentanski plaz. Snega je v plazu dovolj, zgornja plast (nekje 5 cm) je bila novozapadlega, drugače pa je bil trd (ravno pravšnji za uporabo zimske opreme; dereze + cepin obvezna). Vrh je bil spihan. Res super turca,... :P

greenhorn-ka: torek, 26. april 2005, ob 8.34 uri

se mi je v letošnji zimi izmuznila že 3x; prvič nam jo je oskrbnik Robleka odsvetoval enkrat v decembru zaradi močnih sunkov vetra, drugič sem obračala že krepko naprej od table Vrh 45min zaradi nesigurnega občutka na poledenelem grebenu in bližajoče se noči, tretjič sem priznala premoč naravi sredi Šentanskega plazu, kjer so mi turni smučarji zagotavljali, da se višje preveč predira, da bi peš sploh zmogla in poleg tega je obstajala velika verjetnost, da se sproži še kakšen plaz. Kljub temu, da izkušnje v hribih šele pridobivam, še posebej zimske, je pravzaprav edina gora, ki me nekako ne spusti blizu. Sicer sem od oktobra do sedaj osvojila 20 različnih vrhov. Napoved za soboto je bila božanska in Begunjščici se kar nisem mogla upreti….Ker je rana ura (očitno tudi) slovenskih punc grob, sem avto zapustila v Dragi šele ob pol devetih. Pot do Robleka je hitro minila, sneg se začne kakšnih 100-200 višinskih metrov pod kočo. Dan kot bi ga narisal; sonček, čist čist plav nebo, s svežim snegom zalit Stol in vsa okolica…Kljub temu so se ljudje v soboto zadrževali očitno po drugih koncih. Nikjer žive duše, pot proti Vrhu je bila markirana samo s parom krpelj. Nekaj časa me je sneg še držal, potem pa se je začelo vedno pogostejše udiranje. Na mestu, kjer sem zadnjič obračala je še vse štimalo, kmalu pa se mi je zgodilo…zdrs…saj za marsikoga verjetno nič posebnega, vsega skupaj mogoče 3 metre, ampak meni se je zgodilo prvič (jasno, brez cepina v roki); v trenutku je bilo telo polno adrenalina in pogled po gladkem, precej strmem pobočju mi je do konca zmehčal kolena. Ležala sem v snegu in zbirala pogum, da se dvignem, pri tem pa imela v glavi totalno zmešnjavo ob pomisleku, če me bo ob naslednjem gibu odneslo navzdol?! Kot elektrika mi je šel čez možgane glas iz jutranjih poročil o razglašeni 3. stopnji nevarnosti plazov…V hribih sem zelo rada tudi sama, ampak tokrat je bil to prav moteč faktor….Ko sem bila zopet »na dveh« in se umirila, pa se je oglasil ego: »Pa ja ne boš tik pred ciljem spet odnehala?!« Pravijo, da ni nora gora, ampak tisti, ki nanjo gre in še, da so junaki tisti, ki znajo obrnit. No, verjetno nisem samo trmasta punca, se lahko pohvalim še z norostjo in tudi junak očitno nisem. Šla sem torej naprej, pa bi bilo bolje, če ne bi, saj nelagoden občutek nikakor ni hotel miniti, pa tudi noge niso bile več najbolj stabilne. Vrh sem tokrat končno osvojila, ampak Begunjščice ne hranim v najlepšem spominu. Nazaj grede proti Robleku je bilo vse skupaj bolj muka kot ne. Dokler sem se držala grebena sem imela totalno polne hlače. Moja edina družba je bilo jadralno letalo tik nad menoj, čigar upravljalec je, predvidevam, opazil moj zdrs in pravilno ugotovil, da mi v tistih trenutkih pomaga očitno samo še pomoč od zgoraj. Kakorkoli že, vlogo angela varuha je odlično izpolnil. Nižje doli mi je zdrsnilo še dvakrat, ampak tam zaradi ruševja ni bilo takšne panike. Tudi planirano sončenje za kočo je odpadlo, ker se je vmes nebo zažokalo in je postalo prav neprijetno hladno. Od Robleka navzdol sem čofotala po blatu; še pred par urami mi je na istem delu zdrsavalo na poledenelem snegu. Za finale me je siceršnja hribovska kompanjonka prav grdo spucala na temo Pozimi sami v hribih…ja, ja, saj vem, da ni bilo pametno.

grega68: četrtek, 28. april 2005, ob 8.38 uri

Èestitam.

greenhorn-ka: četrtek, 28. april 2005, ob 10.08 uri

HVALA :D

spleza: četrtek, 28. april 2005, ob 20.27 uri

Ja,Greenhorn-ka,ture ne hraniš ravno v najlepšem spominu,jo boš pa hranila zagotovo zeeeeeelo dolgo,kaj,ha,ha,ha... No,šalo na stran,tudi to je del gorniške lepote,da ne govorim o nabiranju izkušenj. :D In ko si odvisen le od sebe...je pogostokrat prvinski občutek. L.P.

stane p: ponedeljek, 2. maj 2005, ob 21.23 uri

Na Begunjščico sva štartala od Tinčkove koče. Šla sva do koče na Zelenici, ki je bila 1. maja odprta. Malo se je že udiral sneg okoli smučišča. Pri koči sva nataknila gamaše in se počasi povzpela na Veliki vrh po zahodni markirani poti. Na nekaterih delih je kar dosti snega, ki se je občasno močno prediral in je bil zelo moker. Južna stran je praktično kopna (tu in tam zaplata snega). Sestopila sva do Robleka ina nato naprej do Tinčkove koče kjer sva pustila avto. Lepa krožna tura. Od avta do avta sva rabila 9 ur, sva pa bolj počasne sorte. LP