PZS: Vse ali nič - nova prvenstvena smer Česna, Novaka in Prezlja v Himalaji

17. 7. 2017, ogledov: 1185

Vse ali nič - nova prvenstvena smer Česna, Novaka in Prezlja v Himalaji

Aleš Česen (Alpski gorniški klub), Urban Novak in Marko Prezelj (oba AO PD Kamnik) so se junija v indijski Himalaji povzpeli na Arjuno (6250 m), kar je bil drugi vzpon na glavni vrh tega šesttisočaka in prvi v alpskem slogu. Novo 1400-metrsko izjemno zahtevno smer v zahodni steni Arjune so poimenovali Vse ali nič in jo ocenili z ED+, kar je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Člani alpinistične odprave Kijaj Nullah 2017, ki jo je podprla tudi Planinska zveza Slovenije, so za aklimatizacijo po zahtevni novi smeri splezali še na vrh P6013 (6038 m).

Slovenski vrhunski alpinisti se že nekaj let vračajo v Indijo na območje t. i. Kishtwarske Himalaje. Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj so septembra 2014 splezali prvenstveno smer v severni steni Hagshuja (6657 m), oktobra 2015 pa so Prezelj, Urban Novak, Hayden Kennedy in Manu Pellisier kot prvi uspeli preplezati zahtevno vzhodno steno Cerro Kishtwarja (6173 m); oba vzpona sta bila nagrajena z najvišjim mednarodnim alpinističnim priznanjem zlati cepin. Letos je slovenski navezi Česen-Novak-Prezelj znova uspel vrhunski alpinistični podvig, nova smer v zahodni steni Arjune (6250 m). "Po zahtevnosti vzpon na Arjuno uvrščam višje kot vzpon na Hagshu. Plezalsko je bilo na Arjuni več zahtevnih metrov, v celoti je pa tura nekoliko manj kompleksna kot Cerro Kishtwar, ker je potek smeri od začetka do konca jasen in tozadevni dvomi ne bremenijo razmišljanja med plezanjem. Objektivna izpostavljenost je bila v primerjavi s Hagshujem in Cerro Kishtwarjem višja, pa tudi ugodne razmere za plezanje so se nam tokrat skoraj dobesedno podirale pod nogami," vzpone primerja Marko Prezelj (AO PD Kamnik).

18_MarkoPrezeljDSCF1187c

Marko Prezelj, Urban Novak in Aleš Česen (foto Marko Prezelj)

Trojica se je v Kishtwarsko Himalajo podala konec maja, za uspeh letošnje odprave pa je bila ključna lanskoletna izvidnica obeh Kamničanov. V dobrem mesecu bivanja v baznem taboru v dolini Kijaj Nullah in v stenah nad njo jim je vreme naklonilo zgolj šest dni brez padavin, ki so jih odlično izkoristili in bili poplačani za vztrajnost. V prvih dveh dneh so za aklimatizacijo po zahtevni novi smeri splezali na P6013 (6038 m), kjer so pred njimi na vrhu stali le poljski alpinisti leta 1979. V naslednjem vremenskem oknu, ki je trajalo tri dni, so uspeli splezati težko prvenstveno smer v zahodni steni Arjune (6250 m), ki so jo poimenovali Vse ali nič; 1400-metrsko kombinirano smer so ocenili z ED+ (extrêmement difficile supérieur = izjemno zahtevno), s povišano najvišjo stopnjo francoske šeststopenjske lestvice.

"V spodnjem delu smo v dobrih snežno-lednih razmerah plezali nenavezani. Prvi dan smo splezali še šest raztežajev kombiniranega terena, kjer so nam živce greli občasni plazovi. Bivakirali smo desno od glavne zajede, pod najtežjim delom smeri. Naslednji dan smo preplezali tri težke kombinirane raztežaje, ledni raztežaj in kar pozno v noč plezali nadaljnjih sedem snežnih raztežajev. Bivakirali smo tri raztežaje pod grebenom. Vrh smo dosegli naslednji dan okoli poldneva in se še isti dan ob vrvi spustili po smeri vzpona. GPS je na glavnem vrhu Arjune pokazal 6250 metrov. To je bil drugi vzpon na glavni vrh, prvi v alpskem slogu," epske dneve med 16. in 18. junijem 2017 strne vodja odprave Urban Novak (AO PD Kamnik).

Vrisana preplezana smer Vse ali nič v zahodni steni Arjune (foto Marko Prezelj)

Po dnevu zahtevnega plezanja, zaznamovenega s snežnimi plazovi, in prvi v steni preživeti noči je bil pred alpinisti najzahtevnejši del vzpona. "Naslednji trije raztežaji so ključ smeri. Povsem navpični, na mestih previsni požlejeni kombinirani svet nam vzame polnih osem ur aktivnega plezanja. Počasni smo bili tudi zaradi neskončnega čiščenja nakopičenega neuporabnega snega. Ne spomnim se, da bi kdaj plezal tako težke kombinirane raztežaje na takšni višini. Prav vsak meter je bil borba zase. Sledil je niz lednih raztežajev v nekoliko položnejših razmerah. Normalno bi jih izkušeni alpinist zmogel brez večjih težav. V našem primeru moramo priznati, da smo bili fizično že dodobra načeti, za nameček pa so bile konice naših derez in cepinov vse prej kot konice. Granitna skala na žalost še nikoli ni bila prizanesljiva z jeklom. Medtem ko nas oplazi nevihta in ujame trdna noč, Urban v slabem soju svetilke najde prostor, primeren za bivakiranje. Zopet bivakiramo brez šotora, vendar srečni, ker se je vreme popravilo in ker smo vedeli, da je težji del smeri za nami," je v poročilu odprave Kijaj Nullah 2017 zapisal Aleš Česen (Alpski gorniški klub).

Območje nad dolino Kijaj Nullah je alpinistično še precej neraziskano. Motiv in navdih slovenskim alpinistom sta predstavljala poljska vzpona iz osemdesetih let v zahodni steni Arjune, ki tudi po današnjih standardih veljata za vrhunski alpinistični dejanji. Leta 1983 sta v alpskem slogu prek zahodne stene na južni vrh Arjune splezala Tomasz Bende in Przemyslaw Piasecki. Istega leta so Miroslaw Dasal, Jerzy Barszczewski in Zbigniew Skierski splezali prek zahodne stene Arjune na njen glavni vrh. Slovenski pristop Česna, Novaka in Prezlja je tako drugi vzpon na glavni vrh tega šesttisočaka in prvi v alpskem slogu, brez fiksnih vrvi, višinskih taborov in dodatnega kisika.

15_MarkoPrezeljP2130236c

Zadnji strmejši raztežaj drugega dne plezanja na Arjuno (foto Marko Prezelj)

"Letošnja odprava v dolino pod Arjuno je bila doživljajsko izjemno intenzivna. Z Urbanom sva poznala dostop do baze in samo okolje, kar je predstavljalo olajšanje in svojevrsten pritisk obenem. Vedela sva, da v Arjuni ni tolažilnega cilja. Visoka in strma stena kaže značilno kombinirano smer od vznožja do vrha. Največja razlika med letošnjo in preteklima odpravama na to območje je prav v tem, da smo tokrat prišli v bazo z definiranimi pričakovanji, ki ciljni sproščenosti niso naklonjena. Neugodne vremenske razmere so nas prisilile, da smo do zadnje ure izkoristili čas, ki je bil primeren za plezanje izbrane smeri in varen sestop v bazo. Tako natančen izkoristek časa za izvedbo vzpona se mi v tridesetih letih odpravarstva še ni zgodil. Morda so svoje prispevala tudi vsa ta leta izkušenj, vendar mi prav te izkušnje govorijo, da smo v negotovi igri zadeli glavni dobitek - pogovarjali smo se, da je bilo vzdušje podobno, kot bi nam pri taroku uspel napovedan valat s povprečnimi kartami," sklene Prezelj, najizkušenejši član odprave, in doda: "V posebno veselje mi je bilo deliti odpravarsko navdušenje z alpinistoma, ki sta vodilna predstavnika svoje generacije."

Manca Čujež

Dodatne informacije: Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si