SPOROČILA ZA MEDIJE  

Naj se vam v letu 2025 iskrijo beseda, misel in korak.

Planinska zveza Slovenije je od Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) prejela uradno potrditev, da bo tekma svetovnega pokala tudi naslednja štiri leta v Sloveniji. Poleg tega razveseljuje informacija, da so tekmovalci in ekipe izmed vseh letošnjih postojank svetovnega pokala tekmo v težavnostnem plezanju v Kopru ocenili z najvišjo oceno. Svojo udeležbo na domači tekmi 5. in 6. septembra 2025 je že napovedala dvakratna olimpijska prvakinja in petkratna športnica leta Janja Garnbret. Ob tolikšni priljubljenosti športnega plezanja, ki je pravkar dobilo tudi najcelovitejši priročnik Osnove plezanja, pa si zveza pri organizaciji tako odmevnega dogodka želi večjo podporo države.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2003 11. december razglasila za mednarodni dan gora in vse od takrat ga obeležujemo po vsem svetu. Planinska zveza Slovenije (PZS) vsako leto pripravi poslanico ob tem dnevu, tema katerega je letos: Rešitve za trajnostno prihodnost gora – inovacije, prilagajanje in mladi. Avtor letošnje poslanice je podpredsednik PZS Roman Ponebšek.

Slovenski tekmovalni ledni plezalec Gregor Šegel je 7. decembra v močni konkurenci stopil na stopničke tretje tekme celinskega pokala 2024/2025 v tekmovalnem lednem plezanju v Brnu. Potem ko je februarja letos v Veliki Britaniji dosegel svojo krstno zmago in sploh prvo uvrstitev na zmagovalni oder, odlično nadaljuje tudi v novi sezoni. Slovenski uspeh na Češkem je z osmim mestom v finalu dopolnila Maja Šuštar Habjan.

Planinska zveza Slovenije (PZS) se je 7. decembra v Novem mestu s priznanjema častni član PZS poklonila himalajskima legendama Mariji in Andreju Štremfelj za življenjsko delo, ki obsega dolgoletno delo v planinski organizaciji, in izjemne dosežke, ki dvigajo ugled slovenskega alpinizma doma in v tujini. Zlati častni znak PZS je podelila dvakratni olimpijski prvakinji v športnem plezanju Janji Garnbret in njenemu trenerju Romanu Krajniku. Poleg tega je z najvišjimi priznanji PZS 11 prejemnikom svečanih listin in 20 prejemnikom spominskih plaket izrazila spoštovanje za njihovo dolgoletno prostovoljno delo v planinstvu.

Za zimsko udejstvovanje v gorah je najprej treba biti suveren pri poletnem obisku gora, potem pa se premišljeno, postopno in odgovorno lotevati zimskih vzponov, ki smo jim dorasli, je na novinarski konferenci na začetku zimske planinske sezone na Krvavcu 4. decembra 2024 opozorila Planinska zveza Slovenije (PZS). Obisk zasneženih gora namreč ne pomeni zgolj poletnega planinstva z zimsko opremo in več oblačili, ključni so namreč ustrezna usposobljenost, temeljita priprava, pravilna uporaba ustrezne opreme, številne izkušnje, poznavanje gorskega sveta v zimskih razmerah, na turi pa pravilno in odgovorno sprejemanje odločitev o napredovanju. Pomembno je tudi postopno pridobivanje izkušenj, zakladnica katerih so številna planinska društva po vsej Sloveniji.

Planinska zveza Slovenije vas vljudno vabi na svečano podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2024, ki bo v soboto, 7. decembra 2024, v Novem mestu.

Spoštovane novinarke in novinarji! Na začetku zimske planinske sezone vas vabimo na novinarsko konferenco Planinske zveze Slovenije, ki bo v sredo, 4. decembra 2024, ob 10. uri na Krvavcu, kjer bo tudi praktični prikaz opreme in veščin za obisk gora pozimi.

Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. V štirih starostnih kategorijah so se pomerili planinci iz Črne gore, Severne Makedonije, Srbije in Slovenije. Naslova balkanskih prvakov med pionirji in seniorji so se veselili v Planinskem društvu (PD) Polzela, od koder so tudi podprvaki v kategoriji juniorjev, veteranski podprvaki pa prihajajo iz PD Velenje.

Izbrana dela Toneta Škarje z naslovom Iskrì se beseda, ki so izšla pri Planinski založbi, so literarna zapuščina njegovih bogatih življenjskih izkušenj v alpinizmu in himalajizmu. Uredil jih je publicist Žarko Rovšček, ki poudarja, da nam dajejo priložnost, da sežemo v globino njegovih življenjskih modrosti, razmišljanja in iskrivih odzivov na dogajanja okrog sebe: "Naj se tudi po Tonetovem odhodu še naprej neti njegov pronicljivi duh, naj se iskrí njegova beseda!" Rovšček knjigo med bralce pospremi 27. novembra na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani, 11. decembra pa pod krovom festivala Brati gore v Tonetovem domačem Kamniku.

Oktobra so planinske koče v visokogorju zaprle svoja vrata, nižje ležeče pa prešle na jesensko-zimski delovni čas, čemur je treba prilagoditi tudi jesenski obisk gora in večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. Dnevi so krajši, zato se na pot odpravimo dovolj zgodaj. Jesen prinese tudi večjo možnost megle, presenetiti nas ne sme niti nenadno poslabšanje vremena s snegom. Jesenske barve nas vedno znova navdušujejo in vabijo k doživljanju narave, ki naj bo varno, spoštljivo in odgovorno.

Slovenske alpinistke Anja Petek, Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar, članice ženske alpinistične odprave Lalung 2024, so v indijski Himalaji v odmaknjenih gorah nad dolino Lalung preplezale štiri prvenstvene smeri. Med njimi po dolžini in kompleksnosti izstopa 2000-metrska smer Here comes the sun po vzhodnem grebenu na še neosvojen šesttisočak Lalung I (6243 m), za katero sta Petek in Verdev v alpskem slogu porabili pet plezalnih dni v septembru in jo ocenili z ED, kar je najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice.

V jubilejni deseti sezoni akcije Naj planinska koča Planinske zveze Slovenije (PZS) in medija Siol.net, v kateri je sodelovalo 147 planinskih koč, sta lovoriko osvojili Koča na Žavcarjevem vrhu (PD Maribor Matica) kot naj planinska in Češka koča na Spodnjih Ravneh (PD Jezersko) kot naj visokogorska planinska koča. Prva se veseli štajerske zmage ob letošnjem 70. rojstnem dnevu koče na odmaknjenem Kozjaku, druga praznuje dolgoletno tradicijo ene najbolj domačnih planinskih koč v Sloveniji, ki je tudi potrditev dobrega dela gorniške vasi Jezersko.

Najuspešnejša športna plezalka vseh časov Janja Garnbret je svojo vrhunsko pripravljenost pokazala tudi na domači tekmi in tako najlepše mogoče še enkrat proslavila zlato olimpijsko medaljo iz Pariza. V moški konkurenci je prav tako slavil olimpijski prvak, Britanec Toby Roberts. Olimpijsko vzdušje so v Kopru pričarali tudi zlata judoistka Andreja Leški, srebrni kajtar Toni Vodišek, športnoplezalna olimpijca Mia Krampl in Luka Potočar ter šesttisočglava množica navijačev - med njimi tudi predsednica Nataša Pirc Musar -, ki je v Kopru bučno podprla dvakratno olimpijsko prvakinjo.

Konec tedna se v Kopru znova obeta športnoplezalni spektakel, ki bo na Obali pričaral pravo olimpijsko vzdušje. Na tekmi svetovnega pokala (SP) v težavnostnem plezanju se bodo namreč pomerili številni olimpijci, med njimi oba olimpijska prvaka, Janja Garnbret in Britanec Toby Roberts, pa tudi Mia Krampl in Luka Potočar, ki sta prav tako Slovenijo zastopala v Parizu. Slovenska reprezentanca bo nastopila v močni 18-članski zasedbi, ki ve, da ji bučno domače občinstvo lahko da krila. Bogat spremljevalni program bo 6. in 7. septembra navdušil tudi širšo javnost.

Spoštovane novinarke in novinarji! Pred tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju v Kopru vas vabimo na novinarsko konferenco, ki bo v torek, 3. septembra 2024, ob 11.00 v Športno-rekreacijskem centru Bonifika.

Pred 100 leti so na olimpijskih igrah v Chamonixu prvič podelili posebno medaljo za alpinistične dosežke, v času olimpijskih iger Pariz 2024 pa sta vrhunska alpinista Aleš Česen in Tom Livingstone v alpskem slogu preplezala 2000 višinskih metrov dolgo prvenstveno smer po zahodnem grebenu na Gašerbrum III (7952 m) v Karakorumu. To je bil šele tretji vzpon na ta najvišji neosemtisočak, smer pa sta ocenila z ED+, kar je povišana najvišja stopnja francoske šeststopenjske lestvice. Zgornji del grebena je bil vrtoglavo oster in strm, eden najzahtevnejših raztežajev pa je bil prav zadnji, ki ju je 4. avgusta 2024 pripeljal na 15. najvišjo goro na svetu, sicer pa sta za vzpon in vrnitev v bazni tabor potrebovala sedem dni.

19 planincev invalidov – slepih, slabovidnih, gluhih, gibalno oviranih, nevrorazličnih in invalidov, ki se soočajo z dolgotrajnimi boleznimi – je 29. julija 2024 stopilo korak višje na poti k svojim sanjam. Povzpeli so se na 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki leži v Alpah, na meji med Švico in Italijo. Svojo odpravo so 5. avgusta predstavili na novinarski konferenci v prostorih Planinske zveze Slovenije.

InPlaninke in inPlaninci, ki premikajo meje mogočega, planinske vodnike, gorske vodnike, gorske reševalce in prostovoljce, ki so združili moči in osvojili vrh Breithorna, se bodo v ponedeljek 5. avgusta 2024, predstavili na novinarski konferenci s pričetkom ob 10.30 v prostorih Planinske zveze Slovenije (Ob železnici 30a, Ljubljana).

Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin - je mogoče tudi pri nas, četudi ni vedno preprosto in obiskovalcem prijazno in bo morala država še marsikaj izboljšati, ključnega pomena pa je tudi spreminjanje navad ljudi. Individualni motorni promet v poletnih mesecih duši Slovenijo, še posebej priljubljena občutljiva gorska območja. Alternativa temu so prevozi z javnim potniškim prometom (JPP) in dodatnimi javnimi prevozi, ki predvsem poleti v gorskih turističnih območjih omogočajo mobilnost brez lastnega avtomobila. Planinska zveza Slovenije in CIPRA Slovenija v okviru projekta Z JPP do dolin in peš do višin, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, spodbujata k večji uporabi JPP za obisk gora, hkrati pa naslavljata izzive in težave, ki jih prinaša okolju prijaznejše planinstvo.