četrtek, 14. november 2019
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

petek, 31. julij 2015, ob 9. uri, ogledov: 2668

Ob 105. jubileju Prešernove koče na Stolu

Koče | 
Gospodarska komisija | 
Planinsko društvo Kranj | Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela | 
Objavil(a): Manca Ogrin
Prvo Prešernovo kočo je leta 1909 zgradila Kranjska podružnica SPD, slovesno so jo odprli 31. julija 1910. Poimenovali so jo po največjem slovenskem pesniku dr. Francetu Prešernu, domačinu iz Vrbe pod Stolom. Leta 1927 so kočo povečali, odprtje pa je bilo 15. julija 1928. Po znani bitki na Stolu, 20. februarja 1942, so partizani kočo zažgali, da v njej Nemci ne bi imeli oporišča. Na pobudo preživelih borcev bitke na Stolu je PD Javornik - Koroška Bela na temeljih stare koče zgradilo novo planinsko postojanko in jo odprlo 21. avgusta 1966.
Ob letošnji 70. obletnici konca 2. svetovne vojna se spominjamo tudi pred 105 leti zgrajene Prešernove koče na Stolu, najvišjem vrhu Karavank. Svojemu poslanstvu, tudi kot branik in pomnik slovenstva, je služila le 32 let, kajti po 32 letih je bila leta 1942 uničena in požgana. Kranjska podružnica je zanesljivo utrpela največ škode v vojnem času, saj so bile vse njene postojanke – na Šmarjetni gori in Joštu, Valvasorjev dom in veličastna Prešernova koča na Stolu – požgane in uničene.

Za gradnjo planinske koče na Stolu se je Kranjska podružnica SPD /njen naslednik je PD Kranj/ odločila na občnem zboru 20. marca 1902 na gorečo pobudo prvega načelnika podružnice, velikega slovenskega domoljuba Janka Majdiča. Prvega aprila 1909 je bila po petem predlogu predračuna izbrana in dokončno podpisana pogodba za gradnjo preproste visokogorske planinske postojanke in zavetišča s podjetnikoma, tesarskim mojstrom Jurgeletom in Legatom, za 12.000 kron. Skupna vrednost z inventarjem je bila odobrena za 14. 000 kron. Ob tem je kranjska podružnica dodatno financirala še 1200 kron za gradnjo pešpoti in konjske poti po občinskem zemljišču z Zabrezniške planine do mesta za postavitev planinske koče na Stolu. V letu 1907 se je odmerilo zemljišče za Prešernovo kočo in podpisali so pogodbe za pridobitev pravice do stavbnega sveta. 12. februarja je nenadoma umrl načelnik Majdič. Kot so zapisali, je tudi ob tem tragičnem dogodku Janko Majdič v oporoki zapustil podružnici 2000 kron za pokrivanje stroškov gradnje Prešernove koče. To je bil izjemno velik finančni in delovni zalogaj, kajti vsa dela, gradnjo, nadelavo poti, inventar in nošnjo gradbenega materiala je bilo treba solidno in dosledno plačati. 31. julija 1910 je bilo slavnostno množično odprtje Prešernove koče na Stolu. Prvi oskrbnik od odprtja do leta 1914, začetka prve svetovne, je bil ugledna hribovska slovenska osebnost Anton Legat. Ta delovni dosežek v najtežjih pogojih in tudi finančnih težavah je sovpadel tudi s praznovanjem 10. obletnice delovanja 6. kranjske podružnice Slovenskega planinskega društva.

presernova_koca_nekoc_danes
Prešernova koča na Stolu nekoč in danes (vir Franci Ekar in Manca Čujež)

Ob tem 105. jubileju »kranjske« Prešernove koče moramo omeniti, da so kranjski planinci 15. julija 1928 slovesno odprli nove povečane prostore Prešernove koče po največji zaslugi takratnega načelnika kranjske podružnice SPD, mag. Frana Šavnika, tudi uglednega kranjskega lovca; in z enako častjo so 11. avgusta 1940 počastili in praznovali na Stolu pri Prešernovi koči 30-letni jubilej Prešernove koče na Stolu. Slavnostni nagovor je slikovito in s planinsko gorečnostjo in domačnostjo opravil Fran Saleški Finžgar, znameniti lovec, literat, pesnik, duhovnik, tudi član Kranjske podružnice SPD.

Pogorišče kranjske Prešernove koče na Stolu je samevalo v letih od 1942 do 1966, ko je bilo 21. avgusta 1966 odprtje »nove« Prešernove koče, ponovno zgrajene na pobudo in prizadevanja preživelih borcev bitke na Stolu med 2. svetovno vojno, ko je pogorela Prešernova koča. Po 20 letih, odkar je koča pogorela, se je namere za ponovno postavitev Prešernove koče z največjo gorečnostjo zavzel Franc Konobelj - Slovenko, prvoborec, ki je bil tudi predsednik gradbenega odbora. Z izjemnimi prizadevanji, voljo in delom so sodelovali in prostovoljno delali tudi člani planinskih društev, alpinisti, gorski reševalci, lovci, športniki, mladina, vojaki ... iz gorenjskega okoliša. Nova koča na Stolu je bila drugič slavnostno in svečano odprta 21. avgusta 1966, v upravljanje pa je bila zaupana PD Javornik - Koroška Bela, ki je izpolnilo vsa pričakovanja odličnega upravljanja in vseskozi, tudi v najtežjih gorskih pogojih, zagotavljalo razvoj in nadaljnja posodabljanja Prešernove koče. Obiskovalci Stola in lovci so ponovno dobili prijazno gorsko zavetrje.


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2019
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih