ponedeljek, 19. avgust 2019
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

nedelja, 16. avgust 2015, ob 10.30 uri, ogledov: 2986

Planinske koče na poštnih znamkah Pošte Slovenije

Koče | 
Gospodarska komisija | Priložnosti za mlade v planinstvu | 
Planinsko društvo Bohinjska Bistrica | Planinsko društvo Dovje - Mojstrana | Planinsko društvo Jezersko | Planinsko društvo Ruše | Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Pošta Slovenije je izdala pet poštnih znamk z motivi petih slovenskih planinskih koč. Na znamkah so upodobljeni Aljažev dom v Vratih, Češka koča na Spodnjih Ravneh, Orožnova koča na plan ini za Liscem, Prešernova koča na Stolu in Ruška koča.
Aljažev dom v Vratih, 1015 m, PD Dovje-Mojstrana

Po tistem, ko je Jakob Aljaž leta 1895 postavil na vrhu Triglava znameniti stolp, je ob naraščajočem številu turistov, ki so hodili občudovat Severno steno Triglava, v letu 1896 postavil v Vratih tudi prvo kočo, leta 1904 pa že tudi prvi Aljažev dom. Tega je leta 1907 porušil snežni plaz z Rogljice, zato je leta 1910 zgradil novega, ki je zunanjo podobo ohranil vse do danes. Aljažev dom je nedvomno naša najbolj znana izhodiščna planinska koča za obiskovanje Triglavskega pogorja s severne strani, kot svoje začasno domovanje pa so ga uporabljale številne generacije slovenskih in tujih alpinistov, ki so opravili v Severni steni številne vzpone. Dostop do Aljaževega doma je možen iz Mojstrane z avtomobilom ali peš po poti Triglavske Bistrice (dve uri), od Aljaževega doma pa na Triglav ali sosednje vrhove (Stenar, Škrlatica) po markiranih poteh.
aljazev_dom_znamka_2015 

ceska_koca_znamka_2015 Češka koča na Spodnjih ravneh, 1542 m, PD Jezersko

Koča, ki stoji pod severnim ostenjem Grintovca, je svojevrsten spomenik sodelovanja čeških in slovenskih planincev, saj jo je zgradila češka podružnica SPD v Pragi in jo slovesno odprla 26. julija 1900. Po prvi svetovni vojni jo je prevzelo SPD, po drugi svetovni vojni jo je najprej upravljalo PD Kranj, leta 1949 pa jo je predalo novoustanovljenemu PD Jezersko. Kljub številnim prenovam in dodelavam je koča ohranila zunanji videz češke kmečke hiše, kot jo je imela ob odprtju. Dostop iz zatrepa doline Ravenske Kočne (spodnja postaja tovorne žičnice) 1uro 15 min; od avtobusne postaje pri Kazini po SPP 2 uri; od avtobusne postaje pri Planšarskem jezeru po dolini Ravenske Kočne prek Štularjeve planine dve uri 30 min. Koča je izhodišče za vzpone na Grintavec, Skuto in Vratca.

Orožnova koča na planini za Liscem, 1346 m, PD Bohinjska Bistrica

V letu 1893 ustanovljeno Slovensko planinsko društvo (SPD) si je v svoj narodnozavedni program delovanja za cilj zapisalo tudi izgradnje slovenskih koč in planinskih poti, ki so bile do časa ustanovitve tega društva predvsem v domeni nemško-avstrijskih planinskih zvez in društev, ki so delovala na našem ozemlju. Ta cilj je uresničilo že 15. julija 1894, ko je ob prizadevnem delu osrednjega odbora SPD ter ob pomoči občine Bohinj in domačinov na planini Lisec pod Črno prstjo odprlo prvo kočo tega društva. Poimenovali so jo po prvem načelniku SPD Franu Orožnu. Zaradi opustošenja v času I. svetovne vojne so kočo leta 1922 obnovili, v času druge svetovne vojne pa je bila leta 1944 požgana. Leta 2003 so na pobudo Lojzeta Budkoviča člani PD Bohinjska Bistrica začeli z obnovo in novozgrajeno kočo leta 2006 slovesno odprli. Iz Bohinja do koče se vzpnemo v poldrugi uri, od tam na Črno prst pa je še dobra ura. 
oroznova_koca_znamka_2015 

presernova_koca_znamka_2015  Prešernova koča na Stolu, 2174 m, PD Javornik - Koroška Bela

Prvo kočo na mestu, kjer na prisojni strani tik pod vrhom Malega Stola stoji sedanja koča, je leta 1909 zgradila Kranjska podružnica SPD ter jo poimenovala po največjem slovenskem pesniku dr. Francetu Prešernu. V letu 1928 so kočo povečali, leta 1942 pa je bila po znani bitki partizanov z Nemci koča požgana. PD Javornik - Koroška Bela je na temeljih požgane koče zgradilo novo kočo in jo slovesno odprlo leta 1966. V letih 1981-1984 so jo obnavljali in povečana koča je bila odprta leta 1984. Koča stoji na izredno lepem razglednem kraju, od koder lahko vidimo Julijske in Kamniške Alpe, greben Karavank, velik del Gorenjske, pogled seže vse do Dolomitov in Ljubljanske kotline. Valvasorjev dom je dosegljiv v treh urah ali ali treh urah in 30 minutah, od koče do vrha Stola lahko pridete v 15 minutah. 

Ruška koča, 1246 m, PD Ruše

Je najstarejša pohorska planinska postojanka, ki jo je 8. septembra 1907odprla Podravska podružnica SPD iz Ruš. Ob njej so leta 1912 odprli še kočo Planinko in leta 1922 Čandrovo kočo. Vse tri koče so bile med drugo svetovno vojno požgane in že 20. oktobra 1946 je PD Ruše odprlo novo Ruško kočo, ki so jo zgradili na pogorišču Planinke. Tako kot ostale koče je tudi Ruška koča skozi desetletja doživela veliko predelav in dograditev ter posodobitev. Dostop je možen z avtomobilom ali peš iz različnih smeri iz Maribora in Ruš. Koča je izhodišče za različne ture oziroma izlete, med drugim do slapa Šumnik, bojišča Pohorskega bataljona na Osankarici in na številne vrhove. 
ruska_koca_znamka_2015 

Besedilo pripravil Miro Eržen

logo_posta_slovenije


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2019
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija Splošni pogoji delovanja O avtorjih