sreda, 5. avgust 2020
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

27.06.2020 19:16
Miha Mrak
Karte LOCUS
05.06.2020 13:38
Bojan Mavri
Karte LOCUS
Forum
Zadnji komentarji
25.06.2020 08:31
Janja Miklošič
Triglav
Vsi komentarji

NOVICE  

sreda, 11. maj 2016, ob 8.30 uri, ogledov: 1909

V stene s plezalnimi vodniki Planinske založbe PZS

Alpinizem | 
Komisija za alpinizem | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Prihaja čas, ko bodo misli ljubiteljev gorskih navpičnic vedno bolj uhajale v visoke in mogočne stene. Na policah alpskih sten sicer še marsikje ležijo manjše in večje krpe snega ali pa številne zajede, kamine in poči moči hladna snežnica. Čas do popolne »osušitve in okopnitve« sten pa lahko vsi, ki ste se našli v zgornji vrstici, izkoristite za pripravo plezalnih načrtov. Upamo, da boste pokukali tudi v katerega izmed plezalnih vodnikov Planinske založbe PZS, ki vas do 15. junija 2016 čakajo po še ugodnejših cenah kot sicer.
Si že nestrpno želite pobožati alpsko skalo, poslušati petje klinov ter odmevanje ukazov kot so »varujem« ali »konec vrvi«? Verjamemo, da se podobni sindromi plezalnega dilirija lotevajo tudi vas - mi smo svojega omilili z listanjem plezalnih vodnikov. Slednji čakajo svoje bralce na knjižnih policah, katere smo že dobro založili, zato nas le obiščite na Dvorakovi 9 v Ljubljani ali pa jih razbremenite s spletnim nakupom.

Tokratna terapija obsega tri knjige, oz. bolje rečeno kar tri »svete bukle« katerih ceno smo do 16. junija 2016 znižali za 27 %. Terapije izvajajo stene nad Bohinjem ter Kamniško Bistrico ter nad stranskima dolinama zadnje, Repovim kotom in Kamniško Belo. Napotnica pa seveda velja celo leto - poleti, jeseni, pozimi in spomladi, saj vam ponujamo visoke in temne severne stene ali pa prijaznejše in s soncem obsijane južne sosede. Hladnejšo četrtino leta pa predstavljajo številne grape ter snežne, ledne in kombinirane smeri.

Pripravki pripravljeni v Planinski založbi PZS, ki se uporabljajo za lajšanje, preprečevanje ali odkrivanje plezalnega dilirija so:

Bohinjski del vzhodnih Julijskih Alp se ne more pohvaliti s posebno velikimi in zahtevnimi stenami, ima pa lepe, večinoma 150 do 300 metrov visoke stene, ki so razmetane po vsem območju.
 
Spodnje Bohinjske gore so razpotegnjene v dolg, valovit greben, skalni odstavki - stene pa so povečini skrotaste in krušljive ter kot take zanimive predvsem pozimi. Naslednji, dobro znan in plezalsko zanimiv predel so stene nad dolino Triglavskih jezer. Z njenega konca se nato preko Hribaric spustimo v Velsko dolino, kjer opazimo markantno steno Zoba Kanjavca, ki se s svojimi gladkimi platami dviga tik nad potjo. Visoko nad Velsko dolino se dviga tudi Šmarjetna glava s kratkimi, a navpičnimi stenami, za njo pa se dvigujeta zahodna in južna stena Triglava. Predel zase sta planina Laz ter planina Krstenica. Nad prvo se dviguje markantna južna stena Debelega vrha, vzporedno z njim pa se vleče greben Ogradov, ki se spusti na sočne pašnike Krstenico. Nad njenim drugim koncem se vzdigujejo v jesenskem in spomladanskem soncu prijetne, a nizke stene Stogov. Prijetne zimske vzpone nudijo tudi številne grape v Ablanci, Slemenu ter Viševniku.
bohinjske_stene_naslovka

bohinjske_stene V plezalnem vodniku Bohinjske stene najdemo tudi opise številnih priljubljenih turnih in alpinističnih smukov, avtorji pa niso pozabili niti na številne zaledenele slapove ter plezališča, katere ponuja Bohinjski kot.
 
Kamniška Bistrica je eno izmed bolj obiskanih območij naših Alp, saj je zanimivo tako za alpiniste, kot tudi za planince in turiste.

Ko stojimo v Koncu je skoraj nemogoče, da se pogled ne bi ustavil na številnih stenah okoliških gora, ki s prekinitvami sestavljajo pravi venček plezalsko zanimivih ciljev. Nekateri so bolj zanimivi za kopni del leta, drugi pa za njegovo zimsko četrtino.
Stene bi skoraj lahko združili v verigo, ki se začne z Mokrico in Kompotelo, katerih severne stene oz. bolje rečeno grape nudijo izzive predvsem v zimskem času. Preko nizkega in skoraj spregledanega Jermanovega turna z le nekaj smermi, se preselimo v obsežnejše stene Kalškega grebena in Kalške gore, ki se končno spustijo na Kokrsko sedlo, kjer se lahko utrujeni alpinist ali planinec odpočije in okrepča v Cojzovi koči. Na drugi strani sedla se kaj kmalu začnejo dvigovati stene Grintovca vse do spusta v Mlinarsko sedlo, ki nudi možnost spusta na Jezersko. Stene nad Kamniško Bistrico pa se tu ne ustavijo. Prav nasprotno - najlepša plezarija se tu šele pričenja. Prva je na vrsti manjša južna stena Dolgega hrbta, sledijo pa, zaradi značilnega ogromnega previsa, ki se kot testo preliva čez gladke bele plošče, izredno previsne smeri v Štruci. Njena prijaznejša južna stena pa se stika z, v vodniku zagotovo najzanimivejšimi, navpičnicami Skute. Z njenega vrha Kogel zlahka spregledamo, kar pa ne moremo trditi, če se proti njemu ozremo iz doline. Njegova navpična južna stena je v tem koncu Kamniških Alp z naskokom najzahtevnejša. Zbir plezalnih smeri vodnika zaključimo nad Kamniškim sedlom, kjer si lahko v Kamniški koči uredimo pravi tabor, saj so najbližje stene Brane ali Planjave oddaljene le nekaj minut hoda.
plezalni_vodnik_kamniska_bistrica_naslovnica

kamniska_bistrica Za pravi konec so avtorji plezalnega vodnika Kamniška Bistrica dodali še seznam  ter seveda pripadajoče opise za plezalce zaledenelih slapov.

Repov kot, Kamniška Bela

Od doma v Kamniški Bistrici se nam odpre pogled na v nego kipeče vrhove Kamniških gora - na zahodni strani se bohotijo vrhovi Kalške gore, Grintovca, Kogla, Štruce in Skute, Kaptanski greben zakriva pogled na Tursko goro, Brano in Planjavo, tik nad izvirom hladne Bistrice pa že slutimo strma pobočja Zeleniških špic, strmo pregrado, ki ločuje Repov kot od Kamniške Bele.

Zložna steza nas pripelje do tolmunov nad Slapom v Repovem kotu, kjer nas poleti čaka prijetna ohladitev, a nas tokrat bolj zanima vpadljiva in na prvi pogled zaradi silne strmine neprehodna južna stena Planjave skupaj z njeno jugovzhodno sosedo. Na nasprotni strani Repovega kota se v pobočja Zeleniških špic zajedajo številne grape, ki so plezlni cilj alpinistov predvsem pozimi. Če nadaljujemo po dolini do njenega konca, t.j. Srebrnega sedla, se nam odpre veličasten razgled. Pod nami se odpira Kamniška Bistrica z Ljubljansko kotlino v ozadju, nad nami pa se pne greben proti vrhu Planjave. Alpinistično oko pa se ne more odlepiti od temnih in prepadnih sten, ki se dvigajo nad Korošico, Petkovimi njivami ter Šraj peski. Lučki Dedec, Vršiči in Vežica ponujajo zahtevno in lepo plezanje v za druge predele naših gora zavidljivi navpičnici in kakovostni skali. Vsaj kar se tiče izpostavljenosti lahko podobno trdimo tudi za severozahodno in severno steno mogočnega Rzenika - kakovost skale pa žal predstavlja diametralno nasprotje prej opisanim strminam.
repov_kot_kamniska_bela_naslovnica_m

repov_kot_kamniska_bela Plezalni vodnik Repov kot, Kamniška Bela avtorji zaključijo s seznamom in opisom zaledenelih slapov ter bližnjih plezališč.


Plezalne vodnike najdete v Planinski trgovini PZS na Dvorakovi 9 v Ljubljani. Spletni nakup lahko opravite v spletni trgovini PZS, naročite pa jih lahko tudi na elektronskem naslovu trgovina@pzs.si, na telefonski številki +386(0)1 434 56 84 ali na brezplačni telefonski številki 080 18 93 (24 ur na dan, vse dni v letu).



SPLOŠNO OPOZORILO OB PREBIRANJU PLEZALNIH VODNIKOV
: Plezalni vodniki vsebujejo eno ali več učinkovin ter različne pomožne snovi (skice, fotografije in opise), ki lahko povzročijo potenje rok, pospešeno bitje srca, evforičnost ter predvsem povečano željo po plezanju. 


V Planinski založbi PZS in v spletni trgovini PZS poleg naštetih plezalnih vodnikov najdete še plezalni vodnik Robanov kot (8,16 €) ter Plezalne vodnike Koroške (16,36 €).


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2020
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih