|
|
NOVICE
sobota, 10. december 2016, ob 9. uri, ogledov: 4107 Mednarodni dan gora 2016: planinska kultura | poslanica PZS| Planinska kultura | | | | Objavil(a): Manca Ogrin | | Ob 11. decembru, mednarodnem dnevu gora, ki v letu 2016 v središče pozornosti postavlja planinske kulture skozi prizmo praznovanja raznolikosti in krepitve identitete, Planinska zveza Slovenije tradicionalno pripravi poslanico, letos izpod peresa podpredsednika PZS Mira Eržena in osredotočeno na pomen Slovenskega planinskega muzeja, Planinskega vestnika in Aljaževega stolpa kot stebrov slovenske planinske kulture. |
Planinska zveza Slovenije in njeno
članstvo sta tesno povezana s kulturno razsežnostjo gorskih območij v
Sloveniji in zunaj njenih meja. Prav področje planinske kulture je bilo
močno izraženo že ob ustanovitvi Slovenskega planinskega društva.
Osnovni namen njegove ustanovitve je bilo poleg obiskovanja gora prav
ohranjanje »slovenskega značaja slovenskih gora«, kamor lahko štejemo
ohranjanje slovenskih imen gora ter seveda odkrivanje in poudarjanje
potrebe po ohranjanju specifičnih navad in običajev življenja
prebivalcev v gorskih predelih, ki so izvirale iz potreb preživetja v
gorskem svetu. Vse to, poleg doživetih literarnih prispevkov o hoji v
gore, potopisov in drugih navdušujočih prispevkov o lepotah gorskega
sveta, je bilo objavljeno tudi v leta 1895 ustanovljeni reviji Planinski
vestnik, ki je bil, poleg številnih narodnozavednih in kulturnih
prireditev, najbolj viden in verodostojen kronist in vsebinski
spremljevalec kulturne dejavnosti SPD. Prav v tem času je bilo
planinstvo zaradi širokega narodnozavednega in etičnega vpliva na
poduhovljeno doživljanje narave prepoznano ne zgolj kot
športno-rekreativna dejavnost, pač pa tudi kot pomemben del v slovenski
identiteti in kulturi. Ob tem velja še posebej izpostaviti planinstvo
kot dragocen del kulturne dejavnosti naših rojakov v zamejstvu, ki jim
je bil pomemben steber pri ohranjanju slovenske identitete v času
največjih raznarodovalnih pritiskov.
Planinski vestnik, Aljažev stolp in Slovenski planinski muzej - stebri slovenske planinske kulture (foto Manca Čujež)
Čeprav so mnenja o tako imenovani
skupni alpski kulturi na območju Alp deljena, pa nedvomno v zavedanju
prebivalcev gorskih območij obstajajo skupni imenovalci, ki so bolj ali
manj značilni za celotno območje in so v veliki meri zajeti tudi v
Alpski konvenciji, katere podpisnica je tudi Slovenija. Med te nedvomno
lahko štejemo prizadevanja za ohranjanje Alp in poseljenosti gorskih
območij, omejevanje prometa in trajnostni razvoj turizma in rekreacije.
Seveda pri tem ne gre prezreti številnih etnoloških in jezikovnih
posebnosti prebivalstva v Alpah, ki bogatijo ta prostor in ga v
globaliziranem svetu ohranjajo edinstvenega. Da gre za zavedanje o
njegovi pomembnosti na področju kulture, dokazujejo uvrstitev Dolomitov
pod okrilje Unescove kulturne dediščine in prizadevanja prebivalcev
Chamonixa za umestitev tradicionalnega planinstva v ta svetovni nabor
kulturnih znamenitosti.
Slovensko planinstvo in gorništvo
je poleg pomembnih prispevkov na temeljnih področjih delovanja (koče,
poti, izdaja zemljevidov, izobraževanje, alpinizem, gorsko reševanje,
izletništvo …) v slovensko kulturno zakladnico prispevalo številna dela
na področju literature, slikarstva, filma in ne nazadnje Aljaževega
stolpa na vrhu Triglava – kot enega izmed najbolj prepoznavnih simbolov
slovenstva. S trdoživim izdajanjem Planinskega vestnika in finančnim,
predvsem pa vsebinskim prispevkom k izgradnji in delovanju Slovenskega
planinskega muzeja pa poleg številnih dejavnosti, ki jih izvaja v
društvih, še naprej bogati kulturo prebivalcev pod Triglavom. Večino
dejavnosti pri tem planinci opravimo prostovoljno, kar svojevrstno
odraža kulturo odnosa planincev do dediščine preteklih rodov in
predstavlja kažipot za delo mladim generacijam. Ob pojavu številnih
dejavnosti, ki gorski svet dojemajo zgolj kot areno za njihovo
izvajanje, bo v prihodnje kultura odnosa do narave na hudi preizkušnji.
Ohranjati Triglavski narodni park z izvornim poslanstvom in kljub temu
omogočiti sonaravni razvoj prebivalcev v njem, bo izziv ne samo
planincem, pač pa tudi državi, ki do planinstva in do njegovih
najvidnejših simbolov na področju kulture (Slovenski planinski muzej,
Planinski vestnik in Aljažev stolp) ne kaže ravno odnosa, ki bi mu lahko
rekli odgovoren in spoštljiv odnos do kulture.
Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije
|
 Komentarji
| |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih