NOVICE  

Skupščina je potekala v duhu sporočil »Vse storiti za varno turo in vzpon« in »Doživetja z gora si moramo deliti«. ÖeTK je bil ustanovljen leta 1884 z namenom vključevanja ljubiteljev narave, gora in jamarstva. V skoraj 132 letih so se izoblikovali moderni in sodobni cilji: koristne planinske - gorske aktivnosti in kulturna in zdrava izraba prostega časa.
 

Zapis iz arhivske knjižnice o koči pri sedmerih jezerih. Foto: Franci Ekar

 

S posodabljanjem naprav in objektov, uporabo obnovljivih energetskih virov, čiščem odpadnih voda, racionalno oskrbo s pitno vodo, izborom okolju prijaznih materialov se zavzemajo tudi za skrb za ohranitev prvobitnega gorskega sveta. Za to skrbijo tudi z ozaveščenim vzdrževanjem planinskih poti. Skrbijo za blizu 20.000 km planinskih poti, ki so zgledno obnovljene in strokovno vzdrževane. Zavzemajo se tudi za čim bolj sprotna in naravi prijazna vzdrževalna dela.
 

Dragocena in atraktivna je njihova planinska arhivska knjižnica, v kateri hranijo več kot 15.000 knjig in brošur, 2000 kart in zemljevidov ter 400 panoramskih kart. Hranijo tudi precej dokumentov iz časov po prvi svetovni vojni, ko so del premoženja in planinskih objektov oddali in predali Slovenskemu planinskemu društvu. Zanimivi so zapiski o slovenskih planinskih kočah - Planika, koči pri Triglavskih jezerih, na Črni prsti, pod Babjim zobom, Donački gori, Boču ... Ohranjeni so tudi zapisi o gradnji koče ÖeTK iz nad Suhadolnikom. Odprta je bila leta 1887 in poimenovana po Johanessu Frischaufu, članu ÖeTK, pomembnemu raziskovalcu Kamniško-Savinjskih Alp in zaslužnemu prijatelju slovenstva, kateremu je Slovensko planinsko društvo dodelilo častno članstvo.
 

Že tradicionalno so se delegati in gostje srečali na večerji dan pred samo skupščino. Zbrali so se v znamenitem dunajskem srednjeveškem gostišču. Večerja je posvečena predvsem srečanju delegatov sekcij ÖeTK, ki je priložnost prijateljski pogovor in izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks.
 

Skupščina je potekala dosledno po predhodnem dnevnem redu in brez zapletov. Vodenje skupščine je bilo že v naprej določeno, za potek pa je skrbel delavni predsednik z dvema predsednikoma, računovodjem in zapisnikarjem. Letni promet ÖeTK znaša približno 2 MIO EUR, odmiki so bili v skladu s sprejeto odločitvijo in politiko vodstva. V sklopu skupščine je bilo predstavljeno tudi delo na področju mladih in planinskih poti.
 

Skupščina je potrdila članarine za leto 2018 in smernice za leto 2019. Od najvišje članarine A (53 €) se približno polovica odvede za delo Centrale, koordinacijo in za zavarovanje. Mladinska članarina (med 11. in 18. letom) in otroška (do 10 let) znašata 16 €. Imajo pa na seznamu članarin tudi t.i. članarino za goste, ki ne nudi zavarovanja, stane 13 €.
 

Z veliko pozornostjo je bilo predstavljeno gospodarsko področje, predvsem sistem popolnih ekoloških obnov planinskih koč z najsodobnejšimi projekti, materiali in tehnologijami.
 

Skupščina je velikokrat poudarila tudi pomembnost prostovoljnega in brezplačnega društvenega dela, brez kakršnih koli pogojevanj in kombinacij.


Predsedstvo Avstrijskega Turistovskega kluba s slovenskim gostom, Francijem Ekarjem. Foto: arhiv Francija Ekarja 

Na generalni skupščini je bilo prisotnih precej gostov iz drugih planinskih društev in organizacij. Skupščino so poleg Planinske zveze Slovenije pozdravili še Öe Alpen Klub, Alpen Verein, Zveze planinskih društev Avstrije WAVO in Club Touristi Triest - Tržaški turistovski klub, kar je bilo prijetno presenečenje. Ta klub je bil ustanovljen v letu 1884 v Trstu. Kot so zapisali združuje in privablja ljubitelje gora, narave in jamarstva . Slavni člani so bili Julius Kugy, Giovani Pucalovich, Ludwig Karel Moser, Ivan Andrej Perko, Giuseppe Muller, Ruggero Konviczka. Klub je še danes zelo aktiven in tudi slovensko prijateljsko naravnan. V programu aktivnosti pogosto najdemo slovenska gorsko-kraška področja.
 

V pozdravnem nagovoru je zbrane v imenu PZS in predsednika Bojana Rotovnika nagovoril Franci Ekar. Poleg slovenskih planinski pozdravov in sporočil je predstavil naša prizadevanja za ohranjanje gorske narave, aktivnosti in vrhunske dosežke slovenskega športnega, še posebej pa je izpostavil novo Slovensko turnokolesarsko pota pot, ki je ob kasnejših sproščenih pogovorih poskrbela za živahno razpravo in željo po podrobnejših informacijah.
 

Današnji čas in vse bolj odprt svet tudi na področju planinstva, narekuje kar se da aktivno sodelovanje in usklajevanje različnih organizacij. Le s skupnimi močni in hotenji bomo zmožni ustvarjati in ohranjati zdrave, kulturne in vsesplošno dostopne planinske dejavnosti in aktivnosti.
 

Franci Ekar