NOVICE  

Že dalj časa sem si želel vodilno temo, kjer bi predstavili ptice gorskega sveta Slovenije. In tu je. Na roko nam je šel poznavalec Tomaž Mihelič, s katerim sva se oktobra na obletnici Tinetovega slovesa nasproti Triglava le dogovorila za članke. Dobro je tole speljal. V nadaljevanju sli kar precej branja. Naš stalni in plodoviti sodelavec Jurij Ravnik je pripravil celo temo o športnem plezanju in letošnjih uspehih, ki smo jo zaradi obilice gradiva razpolovili na december in januar.

V tej številki lahko preberete obsežen in zanimiv pogovor s strašno (dobro, se razume) Janjo Garnbret. Drugi intervju je pa bolj gorski, in sicer z Milanom Romihom, ki je nedavno v samozaložbi izdal nov gorniški roman. Ga ravno berem, zato še ne morem komentirati, lahko pa v decembrski številki že preberete recenzijo knjige.

V rubriki Z nami na pot so se znašli različni vrhovi naše lepe Slovenije - vabimo vas na Poldanovec, 1299 m, Areh, 1247 m, Vošco, 1737 m, Trupejevo poldne, 1931 m, Maloško poldne, 1828 m, Kresišče, 1839 m, in Goli vrh, 1787 m.

Spet se je potrudila Kristina Menih in za malčke spesnila lepo novoletno zgodbico. Posebej opozarjam na odličen pregled zgodovine Planinske založbe Planinske zveze Slovenije oz. založbene dejavnosti še v okvirih SPD (a poznate to kratico?). Štosni so tudi vojaški spomini Lojzeta Budkoviča, ki je služil v gorski enoti. Pa še je za brati, ne morem našteti čisto vsega, saj razumete ...

Na koncu se zahvaljujem vsem, ki nas podpirate. Kot sem zapisal v uvodniku, dokler nas boste podpirali (to pomeni kupovali revijo!), bomo z vami, sicer se bomo poslovili. Te dni sem bral zadnji uvodnik Bojana Korsike, urednika Vzajemne. Revije pač tudi žalostno ukinjajo. Upam, da bo najstarejša revija v Sloveniji, ki še izhaja, zdržala še naprej.

Pa srečno in čuvajte se na gorskih poteh!
Vaš urednik Vladimir Habjan

Planinski vestnik že najdete v spletni trgovini PZS, kioskih in bolje založenih trgovinah. Naročniki tudi že doma v svojih nabiralnikih.

 Uvodnik, kazalo

  Brati ali ne brati, to je zdaj vprašanje

Za nas, izdajatelje in publiciste, se letošnje leto končuje z odmevnim dogajanjem. Pretresljivo je številno odpuščanje novinarjev časopisnih hiš Delo in Dnevnik, o čemer lahko občasno beremo v medijih. Ni dvoma, da gre za posledice nenehnega zniževanja naklad tiskanih medijev (na račun digitalnih), o čemer piše tudi dr. Samo Rugelj v tretjem delu svoje trilogije slovenskega knjižnega trga s povednim naslovom Krčenje (prvi del Za vsako besedo cekin, CZ, 2010, drugi del Izgubljeni bralec, Litera, 2014). Dejstvo, da se je obseg slovenskega knjižnega založništva v preteklem desetletju zmanjšal na polovico, je skrb vzbujajoče. Za koga še izdajamo knjige in kdo jih bere? To sta bili tudi vprašanji nove slovenske raziskave Knjiga in bralci VI, ki je pokazala, da se je v zadnjih petih letih v Sloveniji povečalo število nebralcev in zmanjšalo število tistih, ki preberejo več kot deset knjig na leto. Ali veste, da je danes v Sloveniji petdeset odstotkov nebralcev? Dr. Miha Kovač, ki je predstavljal rezultate, je povedal, da nazadovanje branja knjig in resnih časopisnih vsebin ni nekaj, kar bi bilo v digitalni dobi neizogibno, temveč je to slovenski problem.

Zakaj vam to pišem? Ker nedvomno drži, da vsi našteti pojavi veljajo tudi za vaš in naš Planinski vestnik, saj je ta del medijskega prostora in ni v ničemer izvzet iz opisanega dogajanja. Tudi pri nas število naročnikov iz leta v leto pada, še posebno proti koncu leta. Verjemite mi, da ni prijetno prebirati odpovedi, le redkokdaj z nekakšnim opravičilom, da druge možnosti pač ni. Vse to v uredništvu popolnoma razumemo, smo pa odločeni, da delo nadaljujemo, dokler pač boste naročniki in nam boste s svojimi naročninami oz. nakupi omogočili nadaljnje izhajanje revije. Pomagala pa nam je tudi država z nižjim davkom - od leta 2020 bo z 9,5 odstotka znižan na 5 odstotkov.

Z letošnjo bero smo v uredništvu zadovoljni. Z več izbranimi temami meseca in drugimi pestrimi in aktualnimi prispevki smo poskrbeli za to, da ste lahko brez težav sledili dogajanju v gorniškem svetu. Manj zadovoljni smo bili z dejstvom, da smo kar trikrat pisali članke v spomin zaslužnim alpinistom, Francetu Zupanu, Davu Karničarju in Anteju Mahkoti. France je bil naš stalni dopisnik, pogosto smo mu članek tudi naročili. Kak sodobni vizionar, kakršen je bil Mahkota, bi nam v teh za medije težavnih časih še kako prav prišel. Ob Davu pa smo tako ali tako ostali brez besed ...

Po nekaj letih smo novembra ponovno objavili anketo, v kateri vas sprašujemo podobno, kot smo vas že tolikokrat do zdaj. Kaj radi berete, česa si želite manj, to je le ščepec vprašanj, na katera bi radi dobili odgovore. Pomagali nam bodo najti usmeritev, ki se je bomo držali v prihodnje. Ker nam je v pismih bralcev nekdo sporočil, da se ne bo naročil na revijo s tako "neprimernim" imenom, smo si drznili postaviti vprašanje o spremembi naslova revije. Naj bo to izziv tudi za vas. Ne želimo si ukiniti obstoječega imena, ki z izjemo kratkega obdobja po drugi vojni krasi naslovnico, temveč nas zanimajo še druge možnosti in ali o njih sploh razmišljate.

Pred našo revijo in izdajateljem - Planinsko zvezo Slovenije, naslednikom Slovenskega planinskega društva - je odmevna obletnica. 8. februarja 2020 bo namreč minilo 125 let, odkar je izšla prva številka Planinskega vestnika, s tem datumom pa bo zaključenih tudi 120 letnikov, saj med prvo vojno ni izhajal. Res izjemna obletnica, še posebej, če upoštevamo, da je Planinski vestnik najstarejša revija v Sloveniji, ki še izhaja. Veseli me, da sem s svojo ekipo: Marto, Matejo, Ireno, Zdenko, Tino, Emilom, Miretom in Dušanom del tega bogatega pedigreja. Tudi sam sem imel letos obletnico, in sicer polnoletnost. Z julijsko številko revije sem namreč izpolnil osemnajst let urednikovanja.

Dokler nas boste hoteli brati, bomo z vami. Pa srečno v letu 2020, še posebno v gorah!

Vladimir Habjan