četrtek, 21. januar 2021
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

petek, 4. december 2020, ob 10.45 uri, ogledov: 828

Raziskovalna skupina PZS za leto 2020 podelila dvoje priznanj

Planinska organizacija | Planinska kultura | 
Raziskovalna skupina | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Raziskovalna skupina Planinske zveze Slovenije, ki deluje tudi na področju vzpodbujanja študentov in drugih raziskovalcev k pripravi diplomskih ali magistrskih del ter doktorskih disertacij, vsebinsko povezanih z gorništvom, alpinizmom in širšo dejavnostjo PZS je tudi letos podelila priznanje za najboljšo diplomsko, magistrsko oz. doktorsko naloge za leto 2020

Ne le eno, člani Raziskovalne skupine PZS so se soglasno strinjali, da se za leto 2020 podelita dve nagradi, ki ju prejmeta avtorici doktorskih del, ter da se z javno pohvalo izpostavijo tudi preostale zanimive in kvalitetne raziskave v sklopu magistrskih del:
  • Ana Prezel: Trajnostni vidiki zavarovanih plezalnih poti (magistrsko delo), mentorica izr. prof. dr. Irena Mrak, Visoka šola za varstvo okolja
  • Kenan Kozlica: Aljažev stolp skozi čas, (magistrsko delo),  mentor doc. dr. Peter Mikša, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Peter Horvat: Vpliv vrste obutve na pojavnost poškodb pri planinstvu v kopnem svetu, (magistrsko delo), mentor izr. prof. dr. Tadej Debevec, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
  • Polona Klinar: Pojavnost, razširjenost in vzroki poškodb športnih plezalcev, (magistrsko delo), mentor doc. dr. Bojan Leskošek; somentor doc. dr. Vedran Hadžič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
  • Renata Mavri: Vrednotenje in načrtovanje trajnostnih oblik rekreacije v zavarovanih območjih Slovenije (doktorsko delo), mentorica izr. prof. dr. Irena Mrak, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Manca Volk Bahun: Mehanizmi pojavljanja snežnih plazov v slovenskih Alpah (doktorsko delo), mentor doc. dr. Blaž Komac, somentor izr. prof. dr. Matija Zorn, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

Ob tej priliki želi Raziskovalna skupina PZS povabiti študente in druge raziskovalce k pripravi diplomskega, magistrskega dela ali doktorske disertacije za naslednje leto.

dr. Peter Mikša,
vodja Raziskovalne skupine PZS



NAGRAJENI DOKTORSKI DELI

Mehanizmi pojavljanja snežnih plazov v slovenskih Alpah

Avtorica: Manca Volk Bahun
Mentor: doc. dr. Blaž Komac
Somentor: izr. prof. dr. Matija Zorn
Ustanova: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

manca_volk_bahun_foto_jaka_ortarDoktorska disertacija obravnava problematiko mehanizmov pojavljanja snežnih plazov na območju Alp v Sloveniji. V teoretskih izhodiščih so predstavljene lastnosti in glavni dejavniki, ki vplivajo na nastanek in pojav snežnih plazov, sistemi opozarjanja na nevarnost snežnih plazov, grafični prikazi ponazarjanja nevarnosti in ogroženosti zaradi snežnih plazov ter koncept napovedovanja snežnih plazov.



Sledi pregled snežnih sezon v Sloveniji v 30-letnem obdobju (1988-2018) z analizo vremenskih oziroma snežnih razmer, od katerih je v veliki meri odvisno pojavljanje snežnih plazov ter njihove posledice. Sledi pregled plazovnih dogodkov v omenjenem tridesetletnem obdobju, ki obsega analizo časovne in krajevne razporejenosti, povezanosti plazovnih dogodkov z vremenskim razmerami in razglašenimi stopnjami nevarnosti, primerjavo med evidentiranimi snežnimi plazovi ter primerjavo obravnavanih dogodkov z lavinskim katastrom ZRC SAZU Geografskega instituta Antona Melika. V posebnem poglavju so predstavljeni nevarnostni vzorci snežnih plazov v Sloveniji, kjer so bili za razvrstitev plazovnih dogodkov uporabljeni le podatki plazov s smrtnimi žrtvami.

S statističnim razvrščanjem so bili ti dogodki združeni v šest skupin, ki jih je avtorica primerjala z desetimi nevarnostnimi vzorci snežnih plazov, določenimi na Tirolskem. Na koncu so podane se smernice za napovedovanje snežnih plazov in sistem za določanje stopnje plazovne nevarnosti.

Pri izdelavi doktorske disertacije so bile uporabljene različne metode: zbiranje podatkov iz arhivskih in zgodovinskih virov ter aktualnih podatkov (npr. ARSO), uporaba GIS orodij za pridobivanje podatkov o značilnostih plazov, opravljene so bile tudi različne statistične analize ugotavljanja povezanosti posameznih spremenljivk, zbranih za posamezne plazove v preučevanem 30-letnem obdobju, razvrščanje v skupine za prepoznavanje nevarnostnih vzorcev snežnih plazov v Sloveniji.

Pri terenskem delu ji je bila v pomoč predvsem morfološka metoda, ki temelji na sledovih, ki so jih snežni plazovi pustili v pokrajini. Nekaterih metod, na primer metode najbližjega soseda, ki je pri obravnavi snežnih plazov zelo pogosta v sosednjih alpskih državah, avtorica ni uporabila, saj zahtevajo večje, predvsem pa natančnejše (popolnejše) podatkovne zbirke.

V nalogi so natančno predstavljeni mehanizmi pojavljanja snežnih plazov, plazovni tipi in njihove značilnosti, kar je novost. Zbrani so bili podatki o 499 plazovnih dogodkih s podrobno analizo le-teh v obdobju 1988-2018, ki je pokazala, da se beležijo večinoma plazovi, pri katerih je bil vpleten človek. Ugotovljene so bile temeljne značilnosti in bila je opravljena primerjava z nevarnostnimi vzorci v sosednji Avstriji (Tirolska).

Prispevek k znanosti je prepoznava šestih nevarnostnih vzorcev, ki lahko služijo kat nadgradnja lavinskih biltenov ter izpopolnitev lavinskega katastra. Rezultati disertacije so uporabni za izboljšanje ozaveščanja in obveščanja ter za nadgradnjo sistemov za opozarjanje pred nevarnostjo snežnih plazov.



Vrednotenje in načrtovanje trajnostnih oblik rekreacije v zavarovanih območjih Slovenije

Avtorica: Renata Mavri
Mentor: izr. prof. dr. Irena Mrak
Ustanova: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

renata_mavri_osebni_arhivV doktorskem delu so predstavljeni vidiki trajnostnega načrtovanja rekreacije na prostem v zavarovanih območjih s poudarkom na socialni nosilni zmogljivosti. Trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem upošteva posebne geografske razmere za posamezne vrste rekreacije na prostem, zakonodajo in varovalne režime zavarovanih območij. Zapisana izhodišča in priporočila so podlaga za načrtovanje razvoja trajnostnih oblik rekreacije na prostem ter za sprotno spremljanje in usmerjanje razvoja teh aktivnosti.


Doktorsko delo mag. Renate Mavri se posebej osredotoča na vidike socialne nosilne zmogljivosti, pri čemer ugotavlja, kako različne oblike rekreacije na prostem potencialno lahko »sobivajo«. Posebej se avtorica loteva tudi vidikov sprejemanja različnih oblik rekreacije na prostem s strani prebivalcev, v njenem primeru prebivalcev dveh zavarovanih območij - Triglavskega narodnega parka in Krajinskega parka Zgornja Idrijca.

V doktorskem delu so opredeljena priporočila za trajnostno načrtovanje rekreacije na prostem v zavarovanih območjih, ki temeljijo na znanstvenih in strokovnih izhodiščih. Znanstveni del vključuje kritično analizo in presojo stanja naravnih in družbenogeografskih razmer, s poudarkom na značilnostih obiska in izvajanja različnih oblik rekreacije na prostem v zavarovanih območjih. Poznavanje socialne nosilne zmogljivost je pomembno pri usmerjanju in načrtovanju razvoja, ni pa ključni dejavnik. Pri tem je potrebno upoštevati še ostale nosilne zmogljivosti, torej okoljsko in ekonomsko. Z vidika trajnostnega razvoja rekreacije na prostem je potrebno poznati stanje ter trende, ki vključujejo oblike aktivnosti, značilnosti in vse vidike izvajanja rekreacije na prostem.

Avtorica je posebej preučevala izvajanje pohodništva (planinarjenja), gorskega kolesarjenja, vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju ter B.A.S.E. skoke, slednje, kot eno novodobnih oblik aktivnosti v naših gorskih območjih. Osredotočila se je na pregled stanja, zakonodaje, v svojem empiričnem delu pa na zbiranje virov in podatkov z lastnim terenskim delom. V sklepnih ugotovitvah izpostavlja oblike rekreacije, ki so trajnostne, posebej hoja, tudi kolesarjenje, pri čemer izpostavlja dejstvo, da se mora gorsko kolesarjenje nujno izvajati v skladu z zakonodajo ter priporočili Planinske zveze Slovenije, kot ene ključnih nevladnih organizacij, katere del članstva redno izvaja tudi tovrstno obliko rekreacije na prostem. Posebej se osredotoča še na novodobne oblike rekreacije, ki so velikokrat vezane na gorska območja, pri tem pa poudarja, da je pri tovrstnih aktivnosti nujno spremljanje tako intenzitete pojavljanja, z vidika zavarovanih območij pa sprotno spremljanje vplivov na vse segmente okolja.

Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2021
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih