torek, 9. marec 2021
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 
 Prijava / registracija  Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

Forum
Zadnji komentarji
Vsi komentarji

NOVICE  

ponedeljek, 18. januar 2021, ob 13. uri, ogledov: 519

Pasji Planinski vestnik

Planinska kultura | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Tema meseca prve letošnje številke je namenjena obiskovalcem gora, ki se v hribe podajajo s svojimi štirinožnimi prijatelji. Naša želja je bila zbrati nekaj izkušenj in nasvetov, ki bi pripomogli, da bi bila hoja v gore tako za lastnike kot za njihove ljubljence varnejša, prijetnejša - in bolj zdrava. O zdravstvenih nevšečnostih, ki lahko doletijo pse planince, je spregovoril doktor veterinarske medicine Roman Burja. Nekaj planincev nam je zaupalo svoje izkušnje z obiskovanjem koč v družbi psa, svoj pogled je predstavilo tudi nekaj oskrbnikov koč.


Verjetno ni odveč omeniti, da v gore sodijo le dobro socializirani in vzgojeni, poslušni psi, saj - kot pravi vodnik PZS Žiga Macedoni v intervjuju - na videz nedolžna situacija v dolini lahko v hribih kaj hitro postane resna.

Ob Žigu Macedoniju smo na pogovor povabili Janeza Ruparja, alpinista druge, mogoče celo tretje povojne generacije, ki je gradila temelje za poznejši prodor slovenskega alpinizma v svetovni vrha.

V rubriki Z nami na pot vas vabimo s turnimi smučmi v Karnijo, turnosmučarsko območje doline Val Pesarina, in sicer na Monte Bivera, 2474 m, Monte Clapsavon, 2462 m, na Škrbino Forcella Tiarfin, 2290 m, in na sedlo Passo di Mimoias, 1976 m.

Objavljamo obsežen članek o raziskovanju hribov v okolici doma v času koronavirusa. V drugem delu Planinskega vestnika se posvetimo najstnikom in kako z njimi v hribe. V nadaljevanju sledi novi del o zgodovini plezanja, tokrat o balvanskem plezanju. Vabimo vas še na Bohinjsko planinsko pot in Norveško, v logaški planinski svet, pišemo o pripovedkah s štajerskih hribov in desetih (ne le) turnosmučarskih zapovedih.

Sledijo stalne rubrike: razmišljanje, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, literatura, planinska organizacija, novice in v spomin.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku ali v spletni trgovini PZS, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.

PDF Uvodnik, kazalo




TEMA MESECA
S psom v gore

INTERVJU
Janez Rupar

DOMAČE GORE
Projekt korona 2.0

SPOMINI
Konec dober, vse dobro

DOGODIVŠČINA
Nepozabna izkušnja

Z NAMI NA POT
Karnija

Z NAJSTNIKI V GORE
Mateja Pate, Roman Ponebšek, Andrej Stritar

ZGODOVINA PLEZANJA
Začet(ni)ki balvanskega plezanja

VEZNE POTI
Bohinjska planinska pot

V DEŽELI TROLOV
Najdaljši jezik na svetu

LJUDSKO IZROČILO
Pripovedke s štajerskih hribov

NA POT
Po logaškem svetu

KOLUMNA
Deset (ne le) turnosmučarskih zapovedi

TURNO SMUČANJE
Deset priporočil CAA za varnejše turno smučanje

RAZMIŠLJANJE
Samoumevnost

NOVICE IZ VERTIKALE

ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE

LITERATURA

PLANINSKA ORGANIZACIJA

V SPOMIN




 
  S psom v gore

Precej vode je preteklo od takrat, ko sva s sestro v triglavskem kraljestvu zimovali s taborniki. Sredi tedna se je v zimsko idilo prikazal najin oče v družbi našega psa. Prišel je pogledat, kako se imava (beri: preverit stanje), in ker bi bilo prenočevanje v naši koči le prevelik poseg v zasebnost dveh najstnic, je prespal v dobre četrt ure oddaljenem planinskem domu. Oba s psom sta uživala gostoljubje oskrbnikov, ki so bili v tistih časih, ko so bili zimski obiskovalci gora še bele vrane, verjetno veseli slehernega, ki jim je malce popestril dolge dni. Tako je bilo tudi našemu psu dovoljeno, da se čez noč greje pod odejo v postelji poleg očetove. Nepojmljivo razkošje minulih časov.

Na dogodek sem se spomnila ob pripravljanju tokratne teme meseca, ki je posvečena »čudežem s tačkami«, kot je pse poimenovala ameriška pisateljica in ilustratorka Susan Ariel Rainbow Kennedy. Danes so gore tudi pozimi polne ljubiteljev nekoristnega sveta in vedno več jih tja zahaja v družbi človekovega najboljšega prijatelja. Gore vse bolj postajajo stičišče različnih hribovskih "plemen": pohodnikov, plezalcev, kolesarjev, tekačev, smučarjev, in kar je še podobnih patronov; na terene, ki so bili nekoč rezervirani bolj ali manj za odrasle, zdaj zahajajo tudi družine z majhnimi otroki, pa tudi vse več naših štirinožnih spremljevalcev. Pisana množica torej, vsak njen del pa s svojimi razlogi in motivi za obisk gora, s svojimi pogledi, prepričanji, navadami in različno mero strpnosti do souporabnikov gorskega prostora. V gostem prometu se med udeleženci kdaj tudi zaiskri, zato se slej ko prej pokaže potreba po pravilih igre. Medtem ko imajo mnogi pse za svoje planinske družabnike, so drugi prepričani, da psi v gore ne sodijo, in razprave na spletnih forumih so temu primerno živahne. Kako urediti obiskovanje gora s psom, da bo volk sit in koza cela?

Naša želja je bila zbrati nekaj izkušenj in nasvetov, ki bi pripomogli, da bi bila hoja v gore tako za lastnike kot za njihove ljubljence varnejša, prijetnejša - in bolj zdrava. O zdravstvenih nevšečnostih, ki lahko doletijo pse planince, je spregovoril doktor veterinarske medicine Roman Burja. Nekaj planincev nam je zaupalo svoje izkušnje z obiskovanjem koč v družbi psa - ponekod so jih sprejeli odprtih rok, drugod pač ne. Trenutni hišni red v planinskih postojankah namreč ne dovoljuje prisotnosti živali v kočah - z nekaj izjemami, a kot boste lahko prebrali, se je z oskrbniki mogoče dogovoriti tudi drugače. Svoj pogled je predstavilo tudi nekaj oskrbnikov koč in morda bi veljalo poudariti mnenje enega od njih: tako za planince kot za njihove pse velja, da v koči ne morejo pričakovati enakega udobja in reda, kot so ga vajeni doma. Verjetno ni odveč omeniti, da v gore sodijo le dobro socializirani in vzgojeni, poslušni psi, saj - kot pravi vodnik PZS Žiga Macedoni - na videz nedolžna situacija v dolini lahko v hribih kaj hitro postane resna. Pes lahko v gorah spravi v nesrečo bodisi sebe, lastnika ali pa oba. V knjigi Franceta Malešiča Spomin in opomin gora sicer ni zabeleženih smrtnih nesreč, ki bi jih v gorah povzročili psi - z izjemo ene, ko je pes od veselja skočil na gospodarja in ga pahnil v prepad. V večini primerov so bili psi ob nesrečah tisti, ki so ostali pri ponesrečenih gospodarjih in reševalcem z oglašanjem pomagali odkriti ponesrečenca, ga izkopati izpod plazu ali pa so celo stekli po pomoč. Gorski reševalci imajo občasno opraviti z reševanjem psov, ki zaidejo na kakšno polico ali zdrsnejo po pobočju, zgodilo pa se je tudi že, da so lastniki hoteli pomagati psu, pa je zdrsnilo njim, in so potrebovali pomoč reševalcev. V medijih smo lahko zasledili tudi nesreče s smrtnim izidom, ko je pes potegnil lastnika v globino. Zato terja obisk gora s psom tudi nekaj šolanja in izkušenj.

»Psi so naša vez z rajem,« je nekoč dejal češki pisatelj Milan Kundera. Biti s psom v planinskem raju je torej paradiž na kvadrat, ki vam ga od srca privoščim v novem letu.

Pa srečno vsem, če boste v družbi kosmatincev ali brez njih!

Mateja Pate


 


Komentarji

Oddaj svoj komentar >>
Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2021
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih