NOVICE
torek, 21. maj 2024, ob 15. uri, ogledov: 459 Rudi Zaman: Gore in morje, nastanek legendarnih Slovenskih sten ter življenjski izzivi in preizkušnje #podcast| Alpinizem | Planinska kultura | Splošno | | | Komisija za alpinizem | | | | Objavil(a): Barbara Gradič Oset | | Z nami V steni tokrat človek, ki je v življenju izkusil marsikaj lepega, pa tudi grenkega, vedno zelo aktivni, visoko sposobni, neumorni Rudi Zaman. | 
Rudi je v gore je začel zahajati v osnovni šoli, proti koncu srednje šole se je srečal s plezanjem, v času študija, pa ga je alpinizem dodobra prevzel in temu je posvetil kar nekaj svojega časa.
Sredi 80-ih let prejšnjega stoletja je skupaj s prijateljem, alpinistom, glasbenikom in pisateljem Tinetom Miheličem zasnoval legendarni alpinistični vodnik Slovenske stene. Knjiga, ki je zmes alpinistične literature in plezalnega vodnika, ponuja izbor najlepših slovenskih alpinističnih vzponov v domačih stenah.
»Alpinistična Biblija«, kot jo tudi radi poimenujemo, je zaznamovala številne generacije slovenskih alpinistk in alpinistov vse do danes.
Rudi je sicer učitelj tehnike, matematike in fizike, planinec in alpinist, pesnik, ljubitelj kulture, oče šestih otrok, direktor Založbe Didakta, dolgoletni predsednik upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma, založnik jadralske literature, dolgoletni jadralec, pa še kaj.
Teme, ki smo jih obdelali:
- Rudijeva povezanost s knjigami in ustanovitev založbe Didakta.
- Knjižni repertoar založbe Didakta.
- Knjige se danes slabo prodajajo!
- V Sloveniji je 140 založb.
- Koliko se bere v Sloveniji?
- Koliko namenimo za kulturo Slovenci?
- V zadnjem obdobju je literature z gorniško vsebino manj.
- »Konkurenca« slovenski tiskani besedi?
- Rudijev stik z gorami in alpinizmom.
- Vodja planinskega krožka na osnovni šoli.
- Ambicije članov planinskega krožka so se s časom povečevale.
- V planinskem krožku: »Gremo na Mont Blanc!«
- Danes kaj takega ne bi bilo mogoče!
- Kako pomembne so pozitivne izkušnje za otroke!
- Rudi Zaman, s Tinetom Miheličem, soavtor kultnega alpinističnega vodnika Slovenske stene.
- Kako so nastajale Slovenske stene?
- Danes je na policah že peta izdaja Slovenskih sten.
- V ponatisih se poskušajo nepravilnosti popraviti.
- Pri prvem ponatisu je v projektu sodeloval tudi Pavle Kozjek.
- Ob drugi izdaji je knjiga posvečena tudi Rudijevemu sinu Tadeju, ki je zavedno ostal v Himalaji.
- Rudijeva žena, Mira Germovnik Zaman, je bila prva ženska gorska reševalka na GRS Tržič.
- Pomen in vpliv Slovenskih sten za slovensko alpinistično skupnost.
- Avtorja knjige sta mnogokrat v zobeh plezalcev med vzponi!
- Velik del Julijskih Alp še danes ni »vodniško obdelan«.
- Ideje o Slovenskih stenah številka 2!
- Prevod Slovenskih sten v angleški jezik.
- Pri Didakti so izdali približno 200 knjig s planinsko, gorniško in alpinistično tematiko.
- V gore ali na jadrnico?
- »S prijateljem dr. Tekavčičem greva vsako leto tradicionalno že 20 let na 4000+ po Alpah.«
- Pisanje spremlja Rudija že vse življenje.
- Pesniška zbirka: Misli bivanja, Rudi Zaman
- Rudi je bil 12 let predsednik Slovenskega knjižnega sejma.
IZSEKI
| »Potem je pa ta pritisk naraščal in ne vem katerega leta, je ta mladina rekla, da bi oni šli na Mont Blanc. Sem rekel, uf ... Mont Blanc. Jaz sem ga že trikrat obiskal in sem rekel, to ne vem, če je primerno. No in potem je nekako ta ideja, pa zakaj pa ne bi poskusili, pa bomo šli le do Dome du Gouter ali pa zgolj do koče Tete Rouse, malo pogledati in nazaj. Avtobus je bil poln, v enem tednu! Celo neke učenke iz šestih ali sedmih razredov, so mame prišle prositi, če gredo lahko zraven, pa sem rekel, da žal ne, da jemljem samo tiste, ki so z menoj vsaj dve leti, da vem, da so bili na Triglavu, na Jalovcu, na Storžiču. Da malo poznam kako so izkušeni. Ja, mame so prišle prositi, da otroci doma jokajo, ker sem jaz rekel, da ne morejo iti in da, če bi jih lahko sprejel, da bi šle punce zraven!«
»Potem sem šel zjutraj v Ljubljani na kavo in srečam Nadjo Fajdigo. Nadja me je neki učila in sva potem kar postala prijatelja. Ona je prišla zjutraj tja na kakšen gin, navsezgodaj. Pa sem rekel Nadja, imam en problem. Kaj pa je, je rekla. Peljem mojo mularijo na Mont Blanc, pa me malo skrbi, ker nimamo za vse dereze. »A bejš«, je rekla, »kaj pa rabiš za na Mont Blanc!? Ene dobre močne superge za mularijo pa bo gor!«
»Tisti časi so bili taki, da recimo... Nič hujšega se mi ni zgodilo v tistih 12-ih letih vodenja (planinskega krožka). Ampak, če se je kdo kje kako popraskal ali kaj takega, naslednji dan mame ni bilo v šolo, kvečjemu je prišlo kako zahvalno pismo, da smo ga lepo povili in mu dali obliže in da se zahvaljuje za tako spremstvo. Danes bi pa prišla verjetno z dvema odvetnikoma, tako so se stvari spremenile. Ko me kolegi, ki še učijo, rečejo, veš kako je bilo, sedaj je pa popolnoma drugače!«
»Kaj se je zgodilo? Potem ko sva primerjala moje opise in njegove, sva ugotovila, da to nekako malce škriplje. Zakaj? Ker so bili Tinetovi opisi veliko bolj veličastni. Tine je bil mojster peresa, to se vidi v vseh njegovih vodnikih. Jaz sem pisal bolj tako, učiteljsko, on pa je pisal tako da te zasrbijo prsti in bi šel takoj plezati!«
»Narava! Narava, veter, svoboda. Iti na barko in odpeljati se z jadri ven ... To so male počitnice, tudi, če samo za eno uro ali dve. Iti v steno, da malo poplezaš, vsaj na Turnc, tako odidejo vse tiste težave. Ne podpiram tega iskanja rešitev v gorah ali pa na morju, ampak ti težave veter odpihne ali pa ti jih stena oblaži. Ti omili vse probleme in tako te postanejo relativni. Ko prideš na vrh: »wow, rečeš. Sej svet je lep, ne?«
|
|
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih